Zuckerberg brani stave na umetno inteligenco, vlagatelji skeptični

Meta Platforms je objavila napoved prihodkov za tekoče četrtletje in razočarala vlagatelje, s čimer se povečuje pritisk na glavnega izvršnega direktorja Marka Zuckerberga, naj vlagatelje prepriča, da se bo podjetju ogromno vlaganje v umetno inteligenco vendarle hitro povrnilo.

Velikan družbenih omrežij je poročal tudi o najnižjem prostem denarnem toku v zadnjih letih. To kaže na hitro naraščanje stroškov, povezanih s stavami na umetno inteligenco, med drugim z gradnjo podatkovnih centrov in razvojem pametnih očal. Ti izdatki bi letos lahko dosegli 145 milijard dolarjev.

Meta te naložbe financira predvsem s svojim obsežnim oglaševalskim poslom na internetu. A delničarji so vse bolj nestrpni glede tega, ali bo podjetju prihodke in dobiček uspelo povečevati dovolj hitro. Vlagatelji so bili že v začetku leta nezadovoljni, ko je Zuckerberg zvišal napoved izdatkov za umetno inteligenco. Mnogi se še vedno z grenkobo spominjajo tudi Metinega velikega trošenja za virtualno resničnost in metaverzum, ki je stalo več deset milijard dolarjev, a ni prineslo pomembnejšega donosa. Na sredinem klicu z vlagatelji je Zuckerberg večkrat zagotavljal, da se bo osredotočenost na umetno inteligenco na koncu obrestovala.

Meta je sporočila, da bodo prihodki v tretjem četrtletju znašali od 61 do 64 milijard dolarjev. Sredina tega razpona je nižja od povprečne ocene analitikov, ki po podatkih, ki jih je zbral Bloomberg, znaša 63,2 milijarde dolarjev. Delnice Mete so v trgovanju po zaprtju borz zdrsnile za skoraj 10 odstotkov, potem ko so redno trgovanje v sredo v New Yorku končale pri 585,61 dolarja. Od začetka leta je delnica izgubila 11 odstotkov.

Meta porablja več sto milijard dolarjev, da bi tekmovala z ameriškimi tehnološkimi tekmeci, med njimi z Alphabet, OpenAI in Anthropic, v tekmi za razvoj vodilnih modelov in izdelkov umetne inteligence. Pri podatkovnih centrih za umetno inteligenco sodi med največje porabnike v tehnološki panogi. Prav ta teden je napovedala partnerstvo z BlackRock pri 14 milijard dolarjev vrednemu kompleksu v El Pasu v Teksasu. V ruralnem delu Louisiane gradi še en podatkovni center, katerega stroški naj bi presegli 250 milijard dolarjev.

 

Ker Meta za zdaj še nima lastnega posla računalništva v oblaku, njeni izdelki umetne inteligence pa so bili občasno ocenjeni kot manj konkurenčni od izdelkov nekaterih drugih laboratorijev, se vlagatelji pogosto sprašujejo, ali bo podjetju ta vlaganja uspelo povrniti. Meta je v zadnjih mesecih predstavila več novih poslovnih linij, povezanih z umetno inteligenco, med drugim naročnino za potrošniškega klepetalnega robota in plačljiv model umetne inteligence za razvijalce, vendar so ti posli še v zgodnji fazi.

Priložnost v oblaku

Na sredinem klicu je Zuckerberg nakazal še eno možno poslovno smer: računalništvo v oblaku, pri katerem bi Meta drugim podjetjem prodajala računsko moč. Po njegovih besedah gre zdaj "precejšen" del Metinih računalniških zmogljivosti za učenje lastnih modelov umetne inteligence, kar je nujno, če želi podjetje ostati med vodilnimi laboratoriji za umetno inteligenco. Hkrati pa je dejal, da ima Meta "veliko ponudb" podjetij, ki bi njeno računsko moč kupila po "opazni premiji" glede na strošek, po katerem jo je Meta pridobila.

To po njegovih besedah odpira novo priložnost. Meta mora zdaj tehtati med tem, ali naj računsko moč, ki jo ima, proda z dobičkom ali pa jo še naprej uporablja za lastne izdelke in storitve. Ti izračuni potekajo v času, ko Meta računsko moč tudi sama kupuje pri neodvisnih upravljavcih podatkovnih centrov, tako imenovanih neocloud ponudnikih.

"Računalniške moči za vse povpraševanje preprosto ni niti približno dovolj," je dodal na vprašanje o tem, da bi bila Meta hkrati kupec in prodajalec. Bloomberg je pred tem že poročal o Metinih načrtih za razvoj posla računalništva v oblaku.

Meta je prilagodila celoletno napoved kapitalskih izdatkov na 130 do 145 milijard dolarjev, pri čemer je nekoliko zvišala spodnjo mejo prejšnje napovedi, ki je znašala od 125 do 145 milijard dolarjev. Obseg Metinih vlaganj v umetno inteligenco kaže tudi podatek, da je prosti denarni tok družbe v drugem četrtletju padel na 784 milijonov dolarjev, kar je po Bloombergovih podatkih najmanj po tretjem četrtletju 2022.

Velik del Metinih naložb financira oglaševanje na njenih glavnih družbenih omrežjih, Facebooku in Instagramu. Družba je za četrtletje, ki se je končalo 30. junija, poročala o prihodkih v višini 60,8 milijarde dolarjev, kar je nekoliko več od 60,3 milijarde dolarjev, kolikor so pričakovali analitiki.

"Močno rast prihodkov Mete bodo znova zasenčile njene napovedi kapitalskih izdatkov," je zapisala Minda Smiley, višja analitičarka pri Emarketerju. "Čeprav Meta napovedi ni zvišala, to vlagateljem ne bo preprečilo, da bi zahtevali več informacij o načrtih za morebitni posel računalništva v oblaku — in o vseh drugih podrobnostih glede tega, kako Meta razmišlja o monetizaciji umetne inteligence."

Največja ameriška tehnološka podjetja letos načrtujejo do 725 milijard dolarjev kapitalskih izdatkov, večinoma za infrastrukturo umetne inteligence, potrebno za gradnjo podatkovnih centrov. Googlova matična družba Alphabet je prejšnji teden sporočila, da je napoved letošnjih kapitalskih izdatkov zvišala na do 205 milijard dolarjev, kar je delnico potisnilo navzdol. Vlagatelji so na splošno zadržani do izdatkov podjetij za umetno inteligenco, saj jih skrbi, kam takšno trošenje vodi in ali se bo na koncu izplačalo.

Microsoft, ki je rezultate prav tako objavil v sredo, je sporočil, da v tekočem poslovnem letu načrtuje 175 milijard dolarjev kapitalskih izdatkov. Delnice proizvajalca programske opreme so kljub temu poskočile, potem ko je družba objavila, da so prihodki iz računalništva v oblaku v zadnjem četrtletju zrasli za 43 odstotkov, kar je najhitrejša rast v štirih letih.

Zuckerberg pa je ob koncu klica z analitiki vseeno izžareval samozavest in napovedal, da bodo vlagatelji od Metine stave na umetno inteligenco na koncu imeli koristi. "Moja osebna stava je, da bodo ljudje, ki vlagajo v to, nagrajeni in bodo sčasoma zaradi tega zelo zadovoljni," je dejal.

Pravni stroški

Meta se poleg visokih vlaganj v umetno inteligenco sooča še z drugimi stroški. Družba je v sredo zožila napoved celoletnih odhodkov na 165 do 169 milijard dolarjev. Skok vključuje tudi 2,4 milijarde dolarjev kazni, povezanih s pravnimi postopki, je razvidno iz dokumentacije družbe.

Na tisoče posameznikov in šolskih okrožij v ZDA toži Meto in druga velika družbena omrežja zaradi obtožb, da so njihovi izdelki zasvojljivi in škodljivi za mladoletnike. V začetku leta je porota presodila, da sta Meta in Google odgovorna za težave z duševnim zdravjem mlade ženske, ter ji prisodila skupaj šest milijonov dolarjev odškodnine. Primer je veljal za pomemben preizkus pred tisoči podobnih nerešenih tožb.

Marca je Meta izgubila še ločen primer v Novi Mehiki, v katerem je bilo podjetje obtoženo, da otrok ni zaščitilo pred spletnimi plenilci. Porotniki so ji naložili 375 milijonov dolarjev kazni, proti kateri se družba še naprej bori.