Terminske pogodbe na računsko moč: Kako bo videti novo regulirano tržišče "goriva" AI gospodarstva

Nafta, plin, pšenica in zlato so surovine, pred katerih nenadnimi cenovnimi spremembami se lahko vlagatelji in podjetja zaščitijo s terminskimi pogodbami. Kmalu bi se temu seznamu lahko pridružila povsem nova digitalna "surovina": surova računska moč, ki poganja umetno inteligenco.

Največja svetovna borza izvedenih finančnih instrumentov CME Group se namreč povezuje z družbo Silicon Data, da bi uvedla terminske pogodbe, vezane na ceno računske moči grafičnih procesorjev (GPU), natančneje na ceno ure uporabe procesorjev Nvidia H100 in B200 v podatkovnih centrih. V nadaljevanju bomo pojasnili, za kaj gre, kako bo sistem deloval in – kar je najpomembneje – ali je mogoče takšne pogodbe že kupiti.

Zakaj je cena "računske moči" dovolj spremenljiva za uvedbo terminskih pogodb

Da bi razumeli, zakaj je takšen produkt smiseln, je treba najprej pojasniti problem, ki ga rešuje. Najem zmogljivosti grafičnih procesorjev, predvsem modelov Nvidia H100 in novejših B200, je postal velik strošek za podjetja, ki razvijajo modele umetne inteligence in gradijo podatkovne centre. Cene najema so zelo spremenljive zaradi ozkih grl pri proizvodnji čipov, omejitev pri oskrbi z električno energijo in hlajenju podatkovnih centrov ter nenadnih skokov povpraševanja med učenjem novih modelov.

Obseg te volatilnosti dobro ponazarja gibanje indeksa Silicon Data H100 Rental Index, referenčne vrednosti, na kateri bo temeljila nova terminska pogodba CME. Čeprav se je cena najema računske moči H100 od začetka leta 2025 zvišala, rast nikakor ni bila linearna.

Obdobja močne rasti cen so se izmenjevala z večmesečnimi padci, nato pa je sledil nov val rasti v letu 2026, ki je indeks potisnil na najvišje ravni v opazovanem obdobju. Takšna nihanja predstavljajo težavo za podjetja, pri katerih zmogljivosti GPU predstavljajo pomemben in težko predvidljiv strošek, saj lahko cena računalniške moči v trenutku, ko jo potrebujejo, močno odstopa od zneskov, ki so jih upoštevali pri pripravi proračunov.

Kako bodo delovale terminske pogodbe

CME Group in Silicon Data, družba, specializirana za analitiko trga GPU, nameravata uvesti dve pogodbi: terminske pogodbe, vezane na indeks Silicon Data H100 Rental Index (oznaka GPU1), in terminske pogodbe, vezane na indeks Silicon Data B200 Rental Index (oznaka GPU2). Obe pogodbi bosta spremljali indekse cen najema GPU pri manjših, specializiranih ponudnikih računske moči, ne pri velikih tehnoloških družbah.

Vsaka pogodba bo obsegala 730 "GPU-ur", kar ustreza približno enemu mesecu neprekinjenega najema enega GPU. Pogodbe bodo finančno poravnane, brez fizične dobave, najmanjša sprememba cene pa bo znašala 7,30 dolarja. Pogodbe bodo uvrščene v trgovanje na mesečni ravni za naslednjih 36 mesecev, trgovanje pa bo potekalo na borzi NYMEX, ki je del skupine CME, po standardnih pravilih za energetske produkte na platformi Globex.

To pomeni, da bo za vsak mesec obstajala ločena pogodba. Če vzamemo za primer november 2026 ali september 2029, bo cena pogodbe odražala tržno oceno vrednosti ene GPU-ure za to konkretno obdobje. S tem bo prvič nastala javno vidna terminska cenovna krivulja za računsko moč, ki bo odražala tržna pričakovanja o gibanju teh cen v prihodnjih mesecih.

Ali je mogoče te pogodbe že kupiti?

Trenutno ne. Začetek trgovanja je predviden 5. oktobra 2026, če bo končan regulatorni pregled. V času priprave tega besedila so pogodbe udeležencem CME na voljo za testiranje v okolju za preizkušanje novih produktov, vendar z njimi še ni mogoče dejansko trgovati.

Medtem ameriška Komisija za trgovanje z blagovnimi terminskimi pogodbami (CFTC) obravnava širša vprašanja, povezana z razvojem trga izvedenih finančnih instrumentov, temelječih na računski moči. Regulator je avgusta začel 60-dnevno javno posvetovanje o vprašanjih, kot so velikost in likvidnost promptnega trga računske moči, možnost tržnih manipulacij, zaščita uporabnikov ter morebitni razvoj trajnih terminskih pogodb (perpetual futures), vezanih na računalniško moč.

Za vlagatelje, ki želijo neposredno izpostavljenost temu sektorju, je trenutno na voljo posredna možnost – prek delnic podjetij iz tako imenovanega segmenta neocloud. Gre za manjša, specializirana podjetja, ki oddajajo zmogljivosti grafičnih procesorjev oziroma GPU, kot so CoreWeave, Nebius Group in IREN. Ta podjetja so v letu 2026 pritegnila vse več pozornosti, CoreWeave in Nebius pa sta se pridružila tudi indeksu Nasdaq 100.

Tudi takšna posredna izpostavljenost prinaša precejšnjo volatilnost. To se je še posebej pokazalo v začetku julija, ko je bilo objavljeno, da Meta razvija dejavnost računalništva v oblaku, prek katere bi lahko prodajala presežne lastne zmogljivosti za umetno inteligenco. To je povzročilo strm padec delnic nekaterih podjetij neocloud, saj so vlagatelji začeli ocenjevati tveganje močnejše konkurence na trgu najema računske moči za umetno inteligenco.

Alternativo predstavljajo specializirani ETF, kot je Global X Data Center and Digital Infrastructure ETF (DTCR), vendar je tudi pri tem potrebna previdnost. Sklad trenutno sploh nima delnic Nebiusa, CoreWeava ali IREN, temveč je bolj usmerjen v uveljavljene REIT-e, ki upravljajo podatkovne centre, in proizvajalce čipov, kot je Nvidia. Vlagatelju tako ponuja precej manj neposredne izpostavljenosti tej temi, kot bi lahko sklepali iz imena sklada.

Kako velik je lahko trg in kdo bi ga uporabljal?

Potencialni osnovni trg je ogromen, CME pa trg računske moči opisuje kot trg, vreden več bilijonov dolarjev. Vendar velikost osnovnega trga sama po sebi ne pomeni, da bo tudi trg terminskih pogodb na računsko moč dosegel primerljive razsežnosti. Ključno bo, koliko podjetij bo te pogodbe dejansko uporabljalo za upravljanje tveganj ter ali se bosta razvila dovolj velik obseg trgovanja in odprte pozicije, da bo trg postal likviden.

Glavna ekonomska funkcija teh terminskih pogodb je upravljanje cenovnega tveganja, čeprav bodo z njimi lahko trgovali tudi vlagatelji, ki želijo špekulirati o prihodnji ceni. Podjetja s področja umetne inteligence, ponudniki storitev v oblaku, lastniki podatkovnih centrov in drugi veliki uporabniki ali prodajalci računske moči bi lahko pogodbe uporabljali za zaščito pred cenovno volatilnostjo, podobno kot letalske družbe uporabljajo izvedene finančne instrumente na gorivo, da zmanjšajo tveganje rasti stroškov.

Nakup terminskih pogodb ne pomeni rezervacije fizične zmogljivosti grafičnega procesorja. Če bi na primer podjetje s področja umetne inteligence kupilo terminsko pogodbo po ceni dva dolarja za uro GPU, relevantna tržna cena pa bi do zapadlosti zrasla na štiri dolarje, bi mu dobiček iz terminske pogodbe moral nadomestiti vsaj del višjih stroškov, ki jih bo plačalo ponudniku računske moči. Pogodba se finančno poravna, podjetje pa mora zmogljivost GPU še vedno zagotoviti ločeno.

Po navedbah CME Group naj bi pogodbe prinesle preglednost na doslej razdrobljen in decentraliziran trg ter javno terminsko cenovno krivuljo, ki bi vlagateljem in analitikom omogočila vpogled v pričakovanja trga glede stroškov umetne inteligence v prihodnjih mesecih in letih.

Zakaj je standardizacija računalništva izziv

Podobnost s trgom nafte je morda najbolj očitna prav pri potrebi po standardizaciji. Tako kot obstajajo različne vrste surove nafte, terminske pogodbe pa so vezane na jasno opredeljene referenčne vrednosti, kot sta WTI ali Brent, tudi računska moč ni povsem enotna surovina. Cena uporabe istega modela GPU je lahko odvisna od značilnosti infrastrukture, lokacije, trajanja pogodbe in drugih pogojev najema zmogljivosti.

 

Silicon Data zato poskuša razdrobljeni trg pretvoriti v standardizirane indekse, ki lahko služijo kot osnova za terminske pogodbe. Reprezentativnost teh referenčnih vrednosti bo eden ključnih izzivov novega trga. Če se cena indeksa bistveno razlikuje od cene, ki jo določeno podjetje plačuje za svojo zmogljivost GPU, zaščita pred tveganjem ne bo popolna, podjetje pa bo ostalo izpostavljeno baznemu tveganju.

Kaj je ključno?

Glavno vprašanje tako ostaja, ali bo trg indekse Silicon Data sprejel kot dovolj zanesljivo referenčno ceno. Brez zadostnega števila udeležencev in likvidnosti bi terminske pogodbe na računsko moč lahko ostale nišni produkt.

Če pa jih bodo podjetja s področja umetne inteligence, ponudniki storitev v oblaku in lastniki podatkovnih centrov začeli redno uporabljati za zaščito pred cenovnim tveganjem, bi trg prvič lahko dobil javno ceno pričakovanih stroškov računske moči za več mesecev vnaprej.

V tem primeru bi lahko terminske pogodbe poleg pomena za podjetja, ki želijo upravljati cenovno tveganje, prek terminske cenovne krivulje postale tudi nov kazalnik stanja industrije umetne inteligence. Pokazale bi, kako veliko je povpraševanje po računski moči, kje trg pričakuje pomanjkanje zmogljivosti in koliko bi lahko stal naslednji val razvoja umetne inteligence.