text size
Potem ko smo pisali o tem, kje so vlagatelji na svetovnih delniških trgih ustvarjali dobičke in kje izgube, tokrat pozornost namenjamo obsegu trgovanja v regiji. Prinašamo pregled prometa z delnicami, obveznicami in ETF-i na šestih regionalnih borzah v prvem polletju, da pokažemo, kje je bilo trgovanje najbolj dejavno, katere družbe so pritegnile največ zanimanja vlagateljev in kako so se regionalni kapitalski trgi gibali glede obsega trgovanja.
Promet je eden temeljnih kazalnikov aktivnosti na kapitalskem trgu, saj kaže, koliko trgovanja je bilo v določenem obdobju. Čeprav sam po sebi ni enak likvidnosti, večji promet praviloma kaže na dejavnejši trg in večje zanimanje vlagateljev. Pregled prometa v prvem polletju zato ponuja dober vpogled v to, na katerih borzah so bili vlagatelji najbolj dejavni in kje je trgovanje ostalo skromnejše.
Dve borzi 'nosita' regijo, preostale zaostajajo
Slika je jasna že na prvi pogled, saj je promet z delnicami v regiji tako rekoč razdeljen na dve ravni. Ljubljanska in Zagrebška borza izrazito izstopata po obsegu trgovanja, pri čemer je Zagreb v prvem polletju dosegel občutno bolj dinamično rast.
Čeprav je Ljubljana ohranila vodilni položaj po skupnem prometu, je prav dinamika rasti v Zagrebu morda najzanimivejši podatek prvega polletja. Takšen tempo kaže na večjo aktivnost vlagateljev in potrjuje, da hrvaški trg v zadnjih letih postaja vse pomembnejši v regionalnem okviru. Hkrati se slovenski trg še naprej opira na nekaj velikih družb, ki že več let ustvarjajo največji del trgovanja.
Vse druge borze v regiji poslujejo na precej nižji ravni aktivnosti. Skopska borza je zabeležila padec prometa, enako velja za Beograd, Sarajevo in Banjaluko, kjer obseg trgovanja ostaja skromen.
Z drugimi besedami, regija ostaja močno razdeljena. Ljubljana in Zagreb izstopata kot trga, na katerih poteka največji del regionalnega trgovanja, medtem ko druge borze zaznamujejo nizek promet in majhno število sklenjenih poslov.
Takšna struktura prometa vpliva tudi na likvidnost trgov. Na borzah z manjšim obsegom trgovanja vlagatelji precej težje izvedejo večje nakupe ali prodaje, ne da bi pomembneje vplivali na ceno delnic. Zato institucionalni vlagatelji, kot so investicijski in pokojninski skladi, veliko lažje najdejo naložbene priložnosti na Zagrebški in Ljubljanski borzi kot na drugih trgih v regiji.
Obveznice – splošen padec z nekaj izjemami
Pri prometu z obveznicami je slika skoraj nasprotna kot pri delnicah. Največji trgi, ki so pri trgovanju z delnicami zabeležili rast aktivnosti, so hkrati dosegli padec prometa z obveznicami.
V nasprotju z delniškimi trgi je promet z obveznicami precej bolj odvisen od posameznih institucionalnih transakcij in novih izdaj dolžniških vrednostnih papirjev. Hkrati je mogoče opaziti, da so imeli trgi, kjer je naraslo zanimanje za delnice, večinoma manjšo aktivnost pri trgovanju z obveznicami.
Največje presenečenje je Banjaluška borza, ki je dosegla močno rast prometa z obveznicami zaradi več velikih transakcij z obveznico RSBD-052 iz portfeljev dveh skladov Republike Srbske. Te štiri transakcije so zajemale skoraj polovico celotnega rednega prometa, zato se je borza kljub zelo skromni aktivnosti na delniškem trgu izpostavila kot eden dejavnejših trgov pri trgovanju z dolžniškimi vrednostnimi papirji. Rahlo rast so zabeležili tudi v Skopju, medtem ko je promet v Sarajevu ostal nespremenjen.
Takšna razporeditev kaže, da nekateri manjši trgi kljub šibki aktivnosti pri delnicah še vedno uspevajo ohranjati razmeroma stabilen promet zaradi trgovanja z državnimi in podjetniškimi obveznicami.
ETF-i – majhen, a vse zanimivejši segment
Trgovanje z borzno trgovanimi skladi (ETF-i) za zdaj obstaja le na Zagrebški in Ljubljanski borzi, prav ta segment pa beleži najmočnejšo rast na obeh trgih.
Rast trgovanja z ETF-i sledi globalnemu trendu, v katerem pasivno investiranje postaja vse bolj razširjeno. Namesto izbire posameznih delnic lahko vlagatelji z enim instrumentom pridobijo izpostavljenost do celotnih indeksov ali sektorjev ob večji razpršitvi tveganja in nižjih stroških vlaganja. Čeprav je ta segment v regiji še vedno razmeroma majhen, njegova dinamika kaže, da se navade vlagateljev postopoma spreminjajo.
To pomeni, da regionalni vlagatelji vse bolj prepoznavajo ETF-e kot način, kako preprosto in z nižjimi stroški vložiti denar v širši indeks, namesto da bi izbirali posamezne delnice.
S kom ali čim se je največ trgovalo v regiji
Če vse delnice s šestih regionalnih borz razvrstimo glede na skupni promet, se na samem vrhu znajde hrvaški Končar, ki je bil v prvem polletju daleč najbolj trgovan vrednostni papir v regiji.
Prevlada Končarja ni presenečenje. Družba je v zadnjih letih v središču pozornosti vlagateljev zaradi močne rasti poslovanja in velikega števila projektov v energetskem sektorju, ki je postal eden najprivlačnejših segmentov evropskega gospodarstva. Takšno zanimanje se je odrazilo tudi v trgovanju z delnicami v prvem polletju.
Pomemben del prometa je bil ustvarjen z blok transakcijami, kar kaže, da so poleg vsakodnevnega trgovanja tudi veliki institucionalni vlagatelji v tem obdobju aktivno spreminjali lastniško strukturo družbe. Zanimivo je tudi, da se je med najbolj prometnimi delnicami Zagrebške borze znašla družba Končar - D&ST, kar dodatno potrjuje, kako zanimiva je bila vlagateljem celotna skupina Končar.
Takoj za Končarjem sta slovenski družbi NLB in Krka, ki tako rekoč ustvarjata največji del prometa Ljubljanske borze, medtem ko je med vodilnimi regionalnimi delnicami tudi Petrol.
Ko pogledamo preostanek regije, postanejo razlike v prometu še izrazitejše. Najbolj trgovane delnice v Beogradu, Sarajevu in Skopju so ustvarile večkrat manjši promet v primerjavi z vodilnimi hrvaškimi in slovenskimi družbami.
Že ta primerjava dovolj jasno pokaže, kako koncentriran je regionalni promet. Promet, ki ga ustvarijo vodilne hrvaške in slovenske družbe, v nekaterih primerih presega trgovanje celotnih segmentov posameznih borz, kar dodatno potrjuje, kako močno nekaj velikih izdajateljev obvladuje regionalni kapitalski trg.
Kaj je mogoče sklepati iz vsega tega
Regionalni kapitalski trg je v prvi polovici leta 2026 potrdil že znano usmerjenost k dvema vodilnima trgoma. Zagreb in Ljubljana delujeta kot resna, rastoča delniška trga z vse bolj razvitim trgovanjem z ETF-i, medtem ko preostali del regije Adria še vedno zaznamuje nizek in večinoma upadajoč promet z delnicami.
Pri obveznicah je na večini trgov opazen nasproten vzorec medletnega gibanja prometa v primerjavi z delnicami. Borze, ki so imele rast prometa z delnicami, so hkrati večinoma beležile padec prometa z obveznicami.
Za vlagatelje to pomeni, da je največ možnosti za učinkovito trgovanje še vedno na dveh največjih regionalnih trgih. Druge borze ostajajo predvsem lokalni trgi z omejeno likvidnostjo. Prav sposobnost privabljanja novih družb, povečanja števila vlagateljev in povečanja obsega trgovanja bo eden ključnih dejavnikov, ki bo določal njihov nadaljnji razvoj.
.webp){kind=icon}
