Lestvica najdonosnejših na svetu: Na Ljubljanski borzi so vlagatelji letos dobro služili – kje so služili še bolj

Ko govorimo o borzah v regiji Adria, se pogosto omenja že znana težava – likvidnost. Po njej sta med najboljšimi Ljubljanska in Zagrebška borza. Osrednji indeks slovenske borze SBITOP je od začetka leta pridobil okoli četrtino odstotkov, hrvaški CRO10 nekoliko manj, a je bil donos dvomesten. Indeks Beograjske borze BELEX15 je denimo v istem obdobju izgubil okoli pet odstotkov in se uvrstil med delniške indekse z najslabšo donosnostjo na svetu.

Ne glede na letošnje razmeroma velike donose na Ljubljanski borzi, če sodimo po osrednjem indeksu, statistika Banke Slovenije kaže, da ljudje pogosto raje hranijo sredstva kar na bankah, tudi če zanje ne prejemajo obresti ali pa jih prejmejo izredno malo. Precej priljubljene so tudi naložbe v nepremičnine, zaradi česar izraza "slamarizacija" in "ciglarizacija" še vedno dobro ponazarjata njihove naložbene navade. Prvi opisuje hranjenje gotovine doma, drugi pa usmerjanje prihrankov v nepremičnine.

Analitiki BBA so v nedavni analizi ugotavljali, da sta bila indeksa SBITOP in CROBEX10 v preteklosti uspešna zaradi močne rasti dobička, letos pa opažajo tudi pomemben prispevek večkratne širitve. Posledično je del uspešnosti mogoče pripisati širši ponovni oceni trga, in ne samo temeljnim izboljšavam na račun krepitev dobičkov. Čeprav so vrednotenja zdaj nekoliko višja, saj je SBITOP že blizu ravni Euro Stoxx, sta ta indeksa še vedno privlačna z vidika regionalne razpršitve znotraj globalnih portfeljev.

Za padec srbskega indeksa so analitiki Bloomberga Adrie nedavno ocenili, da ni posledica dogajanja na svetovnih trgih, šibkost pa da je mogoče pripisati tako splošnemu razpoloženju v regiji kot tudi manjši likvidnosti in večjemu zaznanemu političnemu tveganju, ki še vedno omejujeta zanimanje tujih vlagateljev.

V svojem poročilu o gibanju na trgih (ki je v celoti dostopno na povezavi) so opozorili tudi, da trenutno ni znakov, ki bi nakazovali na pomembnejši preobrat v kratkem času.

Kateri indeksi so se slabo izkazali in zakaj?

• Jakarta Composite Index

Največji padec je zabeležil Jakarta Composite Index iz Indonezije, ki je izgubil skoraj 29 odstotkov. Indonezijski trg so zaznamovali pomisleki glede položaja države na lestvici trgov v razvoju družbe MSCI (Morgan Stanley Capital International, podjetje, ki ocenjuje trge in oblikuje borzne indekse), vprašanja o preglednosti trga ter omejenem prostem trgovanju z delnicami. MSCI je junija sklenil, da bo odločitev o morebitnem znižanju statusa Indonezije v okviru svoje klasifikacije s "trga v razvoju" na "mejni trg" odložil do novembra, s čimer je državi omogočil dodaten čas za izvedbo reform.

• MSE Top 20

Takoj za beograjskim referenčnim indeksom je mongolski MSE Top 20, ki je v začetku leta celo dosegel rekordno vrednost, nato pa je pričakovano sledila korekcija. Košarico najpomembnejšega indeksa Mongolske borze za leto 2026 (borza sestavo indeksa posodablja na letni ravni) sestavlja 20 družb, med katerimi prevladujejo podjetja iz bančnega sektorja, rudarski velikan Tavantolgoi in vodilni domači proizvajalec pijač APU.

• MONEX

Zdrs indeksa MONEX Montenegroberze od začetka leta predvsem posledica šibke likvidnosti črnogorskega kapitalskega trga, kjer lahko majhno število transakcij in koncentracija trgovanja v nekaj delnicah močno vplivata na gibanje indeksa. Korekcija je sledila dvomestni rasti indeksa MONEX v letu 2025, ko se je njegova vrednost povišala za približno 14 odstotkov.

Foto: Depositphotos

Med najslabše uvrščenimi so tudi drugi trgi, ki so se spopadli s kombinacijo domačih težav in umikom kapitala z globalnih trgov. Tega sta spodbudila zmanjšanje izpostavljenosti najbolj uspešnim tehnološkim delnicam ter večja previdnost vlagateljev ob čakanju na napredek v mirovnih pogajanjih med ZDA in Iranom.

• QE Index

Padec katarskega indeksa QE Index od začetka leta 2026 je najverjetneje posledica kombinacije dejavnikov, od okrepljene prodaje tujih vlagateljev in previdnosti pred objavo poslovnih rezultatov podjetij do negotovosti zaradi geopolitičnih napetosti ter pričakovanj glede inflacije in denarne politike. Po novih napadih v Iranu med koncem tedna je katarski indeks upadel za 1,5 odstotka, padec pa so vodile delnice največje katarske banke in podjetja, ki upravljajo transport zemeljskega plina.

• Hang Seng China Enterprises Index

Hang Seng China Enterprises Index s hongkonške borze je v letu 2026 izgubil približno devet odstotkov, medvedji trend pa je sledil poslabšanju razpoloženja vlagateljev zaradi šibke potrošnje in zmanjšanega zaupanja v podjetja iz sektorja elektronskega trgovanja.

• SENSEX

Indijski SENSEX je prav tako oslabel, saj so vlagatelji po predhodni močni rasti in visokih vrednotenjih indijskih delnic prilagodili svoje pozicije. Nekateri analitiki so ocenili, da gre za običajno tržno korekcijo, in ne za spremembo dolgoročnega trenda. Druga poročila pa so opozarjala, da se je korekcija zgodila v času rasti cen nafte, ki je za Indijo kot eno največjih svetovnih uvoznic te surovine še zlasti pomembna. Dodatno zaskrbljenost vlagateljev so povzročili tudi šibkejša rupija, odliv tujega kapitala in bojazen, da bi razvoj umetne inteligence lahko ogrozil poslovne modele indijskih IT-podjetij.

 

• Colombo All Share Price Index

Slab rezultat indeksa Colombo All Share Price Index na borzi Šrilanke je mogoče deloma pojasniti z izčrpanostjo trga po rekordnih vrednostih na začetku leta, kar je povzročilo šibkejši promet in zmanjšanje aktivnosti, skupaj z odlivom tujega kapitala. Centralna banka Šrilanke je med drugim opozorila na zunanja tveganja za gospodarstvo, pričakovanja glede višje inflacije in nestanovitnost deviznega tečaja.

• MASI Free Float Index

Tudi padec maroškega indeksa MASI Free Float Index je bil predvsem posledica unovčevanja dobičkov po predhodni močni rasti ter previdnejšega razpoloženja vlagateljev. Po izrazitem skoku tečajev rudarskih podjetij so vlagatelji začeli zmanjševati svoje pozicije v delnicah družb, kot sta Managem in SMI. Rudarska podjetja so bila pred tem med največjimi dobitniki zaradi rasti cen kovin.

• BLOM Stock Index

Nazadnje je tu še BLOM Stock Index, glavni indeks Bejrutske borze, ki vključuje vseh devet delnic, uvrščenih na tamkajšnji trg. Indeks je trenutno pod pritiskom šibkih bančnih delnic, predvsem Bank Audi, BLOM Bank in Byblos Bank, ki pomembno prispevajo k njegovemu padcu. Delnice največje nepremičninske družbe v državi Solidere, ki sicer prevladujejo v trgovanju na borzi, po približno 30-odstotnem padcu v letu 2025 počasi okrevajo. Vlagatelji so bili v zadnjih mesecih previdni zaradi posledic dolgotrajne finančne in politične krize v Libanonu ter negotovosti glede vračila depozitov in prestrukturiranja bančnega sektorja.

Kdo so bili zmagovalci prvega polletja?

GSE Composite Index

Največjo rast, skoraj 70-odstotno, je dosegel ganski borzni indeks GSE Composite Index. Vlagatelji namreč stavijo na okrevanje države po dolžniški krizi. Gana je konec leta 2022 začela program prestrukturiranja domačega državnega dolga, da bi zmanjšala pritisk odplačevanja obresti in javne finance vrnila na vzdržno pot.

Do tega je prišlo zaradi občutnega poslabšanja javnih financ med pandemijo in po začetku globalnega cikla zviševanja obrestnih mer. Javni dolg je hitro naraščal, domača valuta je močno oslabela, inflacija se je povzpela na visoke ravni, stroški odplačevanja dolga pa so postali nevzdržni. Brez prestrukturiranja dolga vlada ni mogla več zagotavljati njegove dolgoročne vzdržnosti.

Poslovna stavba Cedi House v Akri (Gana), v kateri je sedež Ganske borze. Foto: Bloomberg

Program je prizadel finančni sektor, saj so banke, zavarovalnice in pokojninski skladi imeli velik delež državnih obveznic. Zaradi odpisa dela vrednosti in spremenjenih pogojev so morale številne finančne institucije evidentirati izgube. V tem kontekstu je ganski indeks v letu 2026 močno zrasel, predvsem zaradi znižanja obrestnih mer in okrevanja finančnega sektorja. Referenčna obrestna mera centralne banke se je znižala z 28 na 14 odstotkov, kar je povečalo privlačnost delnic v primerjavi z državnimi vrednostnimi papirji, medtem ko so rast vodile banke po stabilizaciji bilanc po dolžniški krizi in programu prestrukturiranja domačega dolga.

• KOSPI

Tik za ganskimi delnicami na seznamu najuspešnejših delniških indeksov je korejski KOSPI, ki je letos močno zrasel predvsem zaradi rasti delnic proizvajalcev pomnilniških čipov, s podjetjema Samsung Electronics in SK Hynix na čelu. Vlagatelji so stavili, da bo razvoj umetne inteligence dolgoročno povečal povpraševanje po naprednih pomnilniških rešitvah, zlasti po čipih, ki se uporabljajo v strežnikih za umetno inteligenco, kar je spodbudilo močno rast korejskega tehnološkega sektorja.

Dodaten zagon trgu so dali tudi ETF-skladi (angl. exchange traded fund oziroma borzno trgovani skladi) s finančnim vzvodom (več o tem, kako deluje sistem finančnega vzvoda, je na voljo v ločenem članku), ki omogočajo večjo izpostavljenost posameznim delnicam, med drugim tudi omenjenim tehnološkim velikanom. Vendar je prav ta finančni vzvod pozneje okrepil korekcijo, saj so morali ti produkti po padcu delnic proizvajalcev čipov samodejno prodati del premoženja, da bi zmanjšali svojo izpostavljenost.

• TUNINDEX

Tunizijski TUNINDEX je letos močno zrasel zaradi okrevanja finančnega sektorja, ki ga vodijo banke. Vlagatelje so spodbudili ugodnejši makroekonomski pogoji, med drugim močnejši tunizijski dinar, padec cen nafte in pričakovanja stabilnejšega poslovnega okolja za podjetja. K rasti je dodatno prispevalo tudi dejstvo, da so bile tunizijske delnice v preteklih letih podcenjene, zato je vrnitev zanimanja vlagateljev povzročila močan dvig cen.

Med najuspešnejšimi tudi indeks nigerijskih delnic. Foto: Bloomberg

• NGX All Share Index

Nigerijski NGX All Share Index se letos prav tako ponaša z zavidanja vredno rastjo. Ta ni bila posledica osamljenega uspeha posameznih delnic, temveč široko zasnovanega vzpona, ki je zajel skoraj vse sektorje, z naftnim, plinskim in industrijskim sektorjem na čelu. Medtem ko so se institucionalni vlagatelji osredotočali na stabilne velikane, kot sta Aradel Holdings (podjetje, specializirano za raziskovanje, proizvodnjo in predelavo nafte in plina) ter Seplat Energy (vodilna neodvisna energetska družba, usmerjena v proizvodnjo nafte in zemeljskega plina), je trg dodatno okrepil val malih vlagateljev, ki iščejo donose, višje od inflacije.

• TAIEX 

Tajvanski borzni indeks TAIEX je prvo polovico leta 2026 zaznamoval z izjemnim zagonom in utrdil položaj Tajvana kot pete največje borze na svetu po vrednosti. Rast trga je bila predvsem posledica tehnološkega sektorja, ki so ga spodbudili globalno navdušenje nad umetno inteligenco in rekordna izvozna naročila. Vlagatelji so se osredotočili na velikane, kot sta TSMC (največji neodvisni svetovni proizvajalec polprevodnikov, ki izdeluje čipe za tehnološke velikane, kot sta Apple in Nvidia) in MediaTek (vodilni svetovni oblikovalec čipov za pametne telefone in pametne naprave), katerih rezultati so neposredno vplivali na gibanje trga.

Ob rasti bruto domačega proizvoda je tajvanski kapitalski trg potrdil svojo vlogo ključnega središča v svetovni dobavni verigi tehnološke opreme, čeprav nekateri analitiki opozarjajo, da bi lahko naraščajoča vrednotenja in morebitne spremembe obrestnih mer v Združenih državah Amerike v prihodnjem obdobju povzročili večjo nestanovitnost.

• BET

Borza v Bukarešti doživlja morda eno svojih najbolj dinamičnih obdobij, saj je indeks BET od začetka leta pridobil več kot 40 odstotkov, letni obseg trgovanja pa naj bi dosegel rekordnih 2,5 milijona transakcij. Takšna rast je predvsem posledica kombinacije strukturnih sprememb na trgu in močnega priliva svežega kapitala.

Po eni strani je širitev ETF-skladov, ki pasivno sledijo indeksu BET, ustvarila samodejno povpraševanje po delnicah, kar je skupaj s strategijo "kupi in drži", ki jo uporabljajo institucionalni vlagatelji, močno zmanjšalo količino delnic, ki so na voljo za prosto trgovanje (angl. free float). Po drugi strani pa je, kot je poudaril predsednik borze Radu Hanga, trg okrepilo množično zanimanje državljanov. Število odprtih naložbenih računov hitro narašča proti 400 tisoč, medtem ko se je dnevna likvidnost skoraj podvojila na 120 milijonov lejev. Analitiki opozarjajo, da takšna dinamika, ki jo poganjajo predvsem avtomatizirani nakupni nalogi, zahteva previdnost, saj lahko naraščajoča nestanovitnost in morebitna precenjenost posameznih modrih žetonov, kot je Hidroelectrica (največji proizvajalec električne energije v Romuniji), povečata tveganje za nastanek špekulativnega balona.

Foto: Bloomberg

• BIST 30

Turški kapitalski trg se je v letu 2026 še vedno spopadal z izrazitimi političnimi in geopolitičnimi pretresi, vendar je indeks BIST 30 Istanbulske borze pokazal odpornost, saj so se na trg začeli vračati tuji vlagatelji. Zaradi obrestnih mer za komercialna posojila, ki presegajo 50 odstotkov, so se holdingi in državni skladi usmerili v pospešeno prodajo obstoječih deležev delnic. Namesto dragega bančnega financiranja ti lastniki izkoriščajo veliko povpraševanje tujih institucionalnih vlagateljev in z odprodajo dela lastniških deležev pridobivajo likvidna sredstva, ki jih nato znova vlagajo v poslovanje družb. S tem so novim vlagateljem omogočili strateški vstop v lastniške strukture po cenah, ki so po nedavni nestabilnosti postale privlačnejše.

• MSX 30

Med uspešnejšimi trgi je tudi Maskatska borza (Oman), ki je prvo polovico leta sklenila kot najuspešnejši kapitalski trg v zalivski regiji. V nasprotju z regionalnimi nihanji zaradi zaostrovanja konflikta v Iranu in negotovosti glede varnosti pomorskih poti v Hormuški ožini uspeh borznega indeksa MSX 30 temelji na trdnih temeljih: izboljšanem poslovanju javnih delniških družb in občutno večjem prilivu kapitala. Lahko bi rekli, da je Maskatska borza postala magnet za lokalne in regionalne investicijske sklade, ki so zaradi pozitivnih gospodarskih kazalnikov ter stabilnih donosov v bančnem, energetskem in telekomunikacijskem sektorju prepoznali priložnost za strateško pozicioniranje.

• SET

Za skoraj 30-odstotno rast indeksa SET Tajske borze gre zasluga tudi prilivu tujega kapitala, saj so vlagatelji Tajsko zaradi globalnih konfliktov prepoznali kot varno zatočišče. Poleg stabilizacije domačih političnih razmer in odpornosti nacionalne valute je borza tržni zagon izkoristila za začetek strateške preobrazbe: z deregulacijo postopkov za prve javne ponudbe delnic (IPO) ter osredotočanjem na tehnološki sektor in industrijo električnih vozil si Tajska prizadeva privabiti multinacionalna podjetja in zagotoviti dolgoročno konkurenčnost. Čeprav se pričakuje, da bo ta kapitalski trg ohranil pozitiven zagon zaradi okrevanja domačega gospodarstva in nižjih stroškov energije, analitiki opozarjajo, da bi lahko globalna negotovost in dosežene ravni vrednotenja delnic v kratkem času pomembno omejile prostor za nadaljnjo rast.

Foto: Depositphotos

• BUX

Nazadnje je bil letošnji vzpon budimpeškega indeksa BUX predvsem posledica političnih sprememb, ki so vlagateljem vrnile optimizem. Po močni spomladanski rasti, ki jo je spodbudila volilna zmaga stranke Pétra Magyarja, in napovedi tesnejšega sodelovanja z Evropsko unijo, je ta borza junija potrdila zagon in zabeležila 3,9-odstotno rast. Pozornost vlagateljev se je tako z volilnih obljub preusmerila na temeljno dobičkonosnost prvovrstnih delnic, kot sta banka OTP in naftna družba MOL, pa tudi na makroekonomske kazalnike, vključno z upadanjem inflacije in ciklom zniževanja obrestnih mer, kar indeksu BUX zagotavlja trdnejše temelje.