Vlagatelji naj bi vse več sredstev preusmerjali v delnice obrambnega, energetskega in tehnološkega sektorja, saj vojna na Bližnjem vzhodu vlade sili, da dajejo večji poudarek varnosti in krepijo samozadostnost.
Wall Street je dolga leta nagrajeval podjetja v ospredju globalizacije, medtem ko so številne države zanemarjale ključno infrastrukturo, dobavne verige in vire. Po mnenju vlagateljev je tega obdobja zdaj konec. Konflikt z Iranom namreč pospešuje gospodarske spremembe, ki so jih sprožili pandemija covida-19, ruska invazija na Ukrajino in trgovinska vojna ZDA.
"Zdi se mi, da veliko ljudi še vedno zanika, da se je svet spremenil," je dejal John Wyn-Evans, vodja tržnih analiz pri družbi Rathbones Group. "Covid-19 in vojna v Ukrajini sta bila opozorilna signala, a smo znova pritisnili gumb za dremež. Zdaj se je alarm spet oglasil."
Vojna je okrepila povpraševanje po dolarju in ameriških naložbah, vendar upravljavci portfeljev hkrati iščejo podjetja, ki bodo imela ključno vlogo pri prehodu na varnejše dobavne verige ter bodo imela koristi od vlaganj v umetno inteligenco, zeleno energijo in obrambo. V letu 2026 so doslej med najuspešnejšimi sektorji v indeksu MSCI World energija, surovine, komunalne storitve in industrija.
"Gre za strukturno preobrazbo delovanja globalnega sistema," je dejal Sahil Mahtani, direktor pri družbi Ninety One. "Globalizacija se ne končuje, vendar ne poteka več brez ovir. Predpostavke, ki so zaznamovale zadnjih 30 let, so zdaj hkrati postavljene pod vprašaj."
Evropski zagon
Naslednja faza globalizacije se bo razvijala z različno hitrostjo, odvisno od geografije, razpoložljivega kapitala in stopnje nujnosti, ki jo izkazujejo nacionalne vlade. Analitiki menijo, da trenutno tempo narekuje Evropa.
"Spremembe v globalnem redu Evropo spodbujajo k večji samozadostnosti na strateško pomembnih področjih, kot sta obramba in energija," je dejal Sanjiv Tumkur, vodja delniških naložb pri družbi Rathbones Group.
Indeks MSCI Europe Aerospace and Defense, ki vključuje podjetja, kot so Rheinmetall, Leonardo in Rolls-Royce Holdings, je v zadnjem letu pridobil približno 35 odstotkov. Tumkur ocenjuje, da bodo ob pripravah Evrope na prihodnje oblike vojskovanja državni naročniški tokovi verjetno usmerjeni k podjetjem, kot sta BAE Systems in Thales, ki imata pomembno izpostavljenost na področjih elektronskega bojevanja in zračne obrambe.
Rast beležijo tudi manjša podjetja na področju obrambnih tehnologij. Delnice francoskega proizvajalca podvodnih dronov za razminiranje Exail Technologies so od začetka leta 2025 zrasle za približno 600 odstotkov.
Ključno vlogo ima Nemčija. Največje evropsko gospodarstvo v odziv na rusko agresijo povečuje vojaško porabo, pomen njenega 500 milijard evrov vrednega infrastrukturnega programa pa je "težko preceniti," meni Hugh Gimber, globalni tržni strateg pri družbi JPMorgan Asset Management.
"Če je bila Evropa ob vstopu v leto 2026 odločena zmanjšati svojo odvisnost od drugih držav, so dogodki na Bližnjem vzhodu v zadnjih tednih to odločnost le še okrepili," je dejal Gimber.
Košarica delnic družbe UBS Group, ki zajema podjetja zunaj obrambnega sektorja z izpostavljenostjo do povečanih javnih vlaganj, je od marca 2025, ko je Nemčija začela oblikovati svoj fiskalni spodbujevalni program, pridobila skoraj 50 odstotkov. Hkrati so naložbe EU v zeleno energijo in ključno infrastrukturo spodbudile približno 75-odstotno rast košarice delnic obnovljivih virov energije, ki jo spremlja Goldman Sachs.
Po besedah Tumkurja bodo od osredotočenosti na obnovljive vire, posodobitev elektroenergetskih omrežij, shranjevanje energije v baterijah in vodik, največ koristi imela podjetja, kot so Vestas Wind Systems, National Grid in SSE.
"Za napredna gospodarstva je delež naložb v dohodku že desetletja nizek," je dejal Christian Keller, vodja ekonomskih raziskav pri družbi Barclays. "Zahod je še posebej vlagal premalo, a to se zdaj spreminja."
"Države morajo vlagati," je dodal.
Vzpon 'stare ekonomije'
V ZDA, kjer so delniški trgi dolga leta temeljili na rasti tehnoloških velikanov, potreba po večji samozadostnosti znova postavlja v ospredje tako imenovano staro ekonomijo.
Paul Eitelman, glavni globalni naložbeni strateg pri družbi Russell Investments, je ocenil, da so ZDA pri doseganju strateške samozadostnosti "verjetno nekoliko dlje" kot druge države.
"Na področju energetske varnosti in neodvisnosti smo dosegli pomemben napredek," je dejal Eitelman. "A z vse večjo fragmentacijo svetovnega gospodarstva so ti trendi danes prav tako pomembni, kot so bili pred desetletji."
Vlagatelji se vse bolj usmerjajo v podjetja iz tako imenovane stare ekonomije, ki se ukvarjajo s transportom blaga in zagotavljanjem osnovnih surovin. To je privedlo do spremembe v sektorskem vodstvu indeksa S&P 500, kjer so med najuspešnejšimi zdaj delnice energetike, surovin in industrije.
K temu prispeva tudi vrnitev predsednika Donalda Trumpa v Belo hišo in njegova politika krepitve gospodarske samozadostnosti. Zakon One Big Beautiful Bill Act, ki ga je zagovarjal, naj bi spodbudil domačo proizvodnjo v ZDA.
Rast v tem delu trga dodatno podpirajo prizadevanja ZDA za ohranjanje konkurenčne prednosti na področju umetne inteligence. Podjetja, kot so GE Vernova, Vertiv Holdings in Eaton, naj bi imela od tega koristi, denimo zaradi vlaganj v gradnjo podatkovnih centrov. Prejšnji teden je Madison Air Solutions, ki proizvaja hladilne sisteme za podatkovne centre, izvedel največjo prvo javno ponudbo delnic (IPO) med industrijskimi podjetji v ZDA po letu 1999.
Poudarek na odpornosti pomeni, da se bo "zaostrila tekma za zagotavljanje dostopa do virov," je dejal Sameer Samana, vodja globalnih delnic in realnih sredstev pri Wells Fargo Investment Institute. "Ena od posledic je, da bi morali vlagatelji v svojih portfeljih ohranjati polno izpostavljenost do surovin."
Samana meni, da bodo največja tehnološka podjetja verjetno deležna podpore ameriške vlade. Zato vlagateljem priporoča premišljen in selektiven pristop pri povečevanju izpostavljenosti do tehnološkega sektorja ter povezanih panog, ki bodo imele koristi od teh gibanj.
Azijska pot odpornosti
Vlagatelji povečujejo izpostavljenost do azijskih delnic z močnimi izvoznimi obeti, saj tuje vlade krepijo prizadevanja za večjo odpornost na področjih energetike in obrambe.
"Prvi krog dobitnikov so podjetja, povezana z evropskimi prizadevanji za večjo samozadostnost, vendar je dolgoročna strukturna zgodba verjetno povezana z lastnimi prizadevanji Azije za večjo odpornost, je dejala Charu Chanana, glavna naložbena strateginja pri Saxo Markets.
"Izvozne povezave z Evropo so bolj vidne in jih je lažje pretvoriti v prihodke, medtem ko so prizadevanja številnih azijskih držav za večjo samozadostnost še v zgodnejši fazi cikla in se razvijajo počasneje, zato se bo vpliv na dobičke pokazal z zamikom," je dodala.
Eden od primerov je največji svetovni proizvajalec baterij Contemporary Amperex Technology, katerega delnice, uvrščene v Hongkongu, so od začetka konflikta z Iranom pridobile približno 40 odstotkov. Med vidnejšimi dobitniki je tudi južnokorejski obrambni proizvajalec Hanwha Aerospace, katerega delnice se po približno 50-odstotni rasti letos gibljejo blizu rekordnih ravni.
Po ocenah analitikov imajo od tega koristi tudi korejski in japonski obrambni proizvajalci, ki jih podpirata rast domače vojaške porabe in izboljšani izvozni obeti.
"Opažamo hitro povečanje naložb v korejske proizvajalce obrambne opreme in industrijska podjetja," je dejal Manishi Raychaudhuri, izvršni direktor družbe Emmer Capital Partners. "Velike evropske države z visokimi obrambnimi izdatki, zlasti Poljska, zdaj več uvažajo iz Koreje kot iz ZDA."
V prihodnje ostaja ključno vprašanje, ali bo vojna na Bližnjem vzhodu predstavljala pravo prelomnico za globalizacijo.
"Zdi se, da se oddaljujemo od vrhunca globalizacije," je dejal Eitelman iz družbe Russell Investments. "Ne bi rekel, da je globalizacije konec. Dosedanji podatki kažejo na preoblikovanje globalnih dobavnih verig, ne pa na izrazit premik v smer deglobalizacije."
.webp){kind=icon}
