Za zaposlene v javnem sektorju letos 11,2 odstotka več kot lani

Državni proračun je v prvih petih mesecih letošnjega leta po predhodnih podatkih zabeležil približno 7,4 milijarde evrov odhodkov in 6,5 milijarde evrov prihodkov, so sporočili z ministrstva za finance.

"Več sredstev kot v enakem obdobju lani smo namenili za socialne transferje, investicije, subvencije in stroške dela v javnem sektorju," so sporočili iz MF.

Odhodki so bili v primerjavi z enakim obdobjem lani višji za 15,6 odstotka in so dosegli 41,6 odstotka odhodkov, načrtovanih v sprejetem proračunu. Prihodki so se zvišali za 11,4 odstotka in so dosegli 41,5 odstotka načrtovanih prihodkov. Proračunski primanjkljaj je tako v petih mesecih znašal 890 milijonov evrov.

Več za plače, socialo, investicije

Za transferje posameznikom in gospodinjstvom so v prvih petih mesecih namenili 951 milijonov evrov oziroma 10,8 odstotka več kot v enakem lanskem obdobju. Zvišal se je obseg sredstev za družinske prejemke in starševska nadomestila, za nezaposlene in za zagotavljanje socialne varnosti, predvsem za izvajanje osebne asistence.

V sklada socialnega zavarovanja (Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije in Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije) je državni proračun prispeval 808 milijonov evrov oziroma 3,1 odstotka več kot v enakem obdobju lani. Največji del proračunskega transferja – 668 milijonov evrov – odpade na pokojninsko blagajno in je glede na enako lansko obdobje višji za 1,6 odstotka.

Odhodki za investicije so dosegli 529 milijonov evrov oziroma 28,6 odstotka več kot v enakem obdobju lani. "Vlagali smo v vojaško opremo, gradnjo in vzdrževanje cest, železniško infrastrukturo in zdravstvo," sporočajo z ministrstva.

Za subvencije so namenili 255 milijonov evrov oziroma 2,8 odstotka več od primerljivega obdobja lani, predvsem zaradi višjih neposrednih plačil v kmetijstvu.

 

Za stroške dela zaposlenih v javnem sektorju so iz državnega poračuna namenili 2,2 milijarde evrov, kar je 11,2 odstotka več kot v enakem obdobju lani. Rast je v večji meri posledica napredovanj, plačne reforme in vpliva dviga minimalne plače.

Rast davčnih prihodkov

Davčni prihodki, ki predstavljajo glavni del proračunskih prihodkov, so v prvih petih mesecih dosegli 5,6 milijarde evrov oziroma 7,5 odstotka več kot v enakem lanskem obdobju.

Z davkom na dodano vrednost, ki predstavlja glavni davčni vir, so v prvih petih mesecih zbrali 2,5 milijarde evrov oziroma 11,4 odstotka več kot v primerljivem lanskem obdobju.

Prilivi iz dohodnine so znašali 969 milijonov evrov oziroma 1,2 odstotka manj kot v prvih petih mesecih lani. Akontacija dohodnine od dohodkov iz zaposlitve je sicer narasla, na kar vplivata visoka zaposlenost in pritisk na rast plač, sta pa na padec skupne dohodnine vplivala višji letni poračun dohodnine in višja sredstva, ki iz naslova dohodnine pripadajo občinam, pojasnjujejo na finančnem ministrstvu.

Z davkom od dohodkov pravnih oseb so zbrali 883 milijonov evrov oziroma 23,5 odstotka več kot lani, na kar je vplival pozitiven poračun za leto 2025 zaradi boljšega poslovanja podjetij v lanskem letu. 

Trošarine so v proračun prispevale 641 milijonov evrov, kar je primerljivo enakemu lanskemu obdobju. Prihodki od trošarin na energente in električno energijo so bili nižji, od trošarin na tobačne izdelke in alkohol pa višji.

Iz proračuna Evropske unije je Slovenija prejela 478 milijonov evrov, kar je 143 odstotkov več kot v enakem lanskem obdobju, predvsem na račun prejetih sredstev v okviru Načrta za okrevanje in odpornost.