Borzni pregled: Vlagatelji kljub geopolitični krizi in surovinskemu krču ohranjajo optimizem

Minuli skrajšani trgovalni teden je z nadaljevanjem vojne v Iranu in spremljajoče energetske draginje vlagatelje prisilili v prevrednotenje portfeljev pred velikonočnimi prazniki.

Dinamika trgovanja na Wall Streetu je razkrila razhajanja med robustnimi makroekonomskimi podatki iz ZDA, nejasnimi sporočili glede ciljev in posledičnega trajanja vojne v Iranu s strani vlade ZDA in krhko energetsko stabilnostjo (varnostjo) Evrope, kar je ustvarilo okolje, v katerem so indeksi še naprej izkazovali dnevna nihanja.

Divja vožnja se nadaljuje, optimizem tudi

Ameriški borzni trgi so teden začeli v senci poročil o grožnjah z nadaljnjo iransko blokado Hormuške ožine, kar je ceno nafte brent v četrtek potisnilo preko psihološke meje 100 dolarjev za sod. Nafta je zanihala za skoraj 8 odstotkov, potem ko je ameriški predsednik Donald Trump prejšnji večer v nagovoru dejal, da bodo ZDA Iran "vrnile v kameno dobo". Cena nafte brent je od začetka vojne poskočila za približno 60 odstotkov.

Namesto da bi pomiril trge z zagotovili o hitrem koncu vojne, so njegove izjave vznemirile vlagatelje. Donosi ameriških državnih obveznic so narasli, dolar se je okrepil, njegove izjave so povzročile rast cen nafte. Terminske pogodbe na ameriške delnice so padle.

Indeks S&P 500 je od 27. januarja izgubil že 8,4 odstotka. Je pa v četrtek, 2. aprila, sprva doživel zdrs in v dopoldanskem delu trgovanja izgubil več kot 1,2 odstotka vrednosti, ko so vlagatelji iskali zavetje v zlatu in ameriških državnih obveznicah. Vendar pa se je v zadnjih urah trgovanja pred podaljšanim vikendom zgodil preobrat.

S&P 500 je uspel nadoknaditi praktično vso dnevno izgubo in četrtek končal z minimalno 0,11-odstotno rastjo pri ravni 6.582 točk. Ta odboj je bil posledica tehničnih nakupov ob nizkih cenah in dejstva, da se nekatera najbolj črna geopolitična predvidevanja (še) niso uresničila v obliki neposrednega napada na iransko energetsko in civilno infrastrukturo.

Goldman Sachs je sicer zlatu napovedal robustne obete za rast. Po njihovem naj bi cena žlahtne kovine do konca leta dosegla 5.400 dolarjev za unčo. Med razlogi so izpostavili nadaljnje nakupe centralnih bank po svetu in še dve znižanji ameriških obrestnih mer letos.

Kljub temu je tehnološki indeks Nasdaq v tednu kot celoti ostal pod pritiskom, saj so naraščajoči donosi na obveznice – 10-letna ameriška obveznica je testirala raven 4,40 odstotka – neposredno zniževali vrednotenja podjetij z visoko rastjo.

Analitiki Morgan Stanleyja medtem ocenjujejo, da je vse več dokazov, da se padec delnic "bliža zaključnim fazam". Pri tem se sklicujejo na primere preteklih obdobij "strahu pred upočasnitvijo rasti", ki niso vodila v recesijo ali dvige obrestnih mer.

Navajajo, da je več kot polovica delnic iz indeksa Russell 3000 padla za več kot 20 odstotkov glede na svoje 52-tedenske vrhove. Prav tako se je terminsko razmerje med ceno in dobičkom (forward P/E) za S&P 500 znižalo za več kot 15 odstotkov, kar kaže, da trgi vse bolj upoštevajo tveganja, povezana z vojno na Bližnjem vzhodu.

"Vlagatelji se očitno močno opirajo na upanje o poti proti miru. Podobni izbruhi optimizma so se obrnili, ko sta bodisi Trump bodisi Iran, ali oba, nakazala, da se bo vojna nadaljevala. Toda za zdaj optimizem vsaj kratkoročno prevladuje," je za Bloomberg Economics ocenil Garfield Reynolds, vodja ekipe MLIV za Azijo.

Evropa: Kakšna bo reakcija ECB?

Evropske borze so bile v tem tednu še bolj neposredno izpostavljene energetskemu šoku. Vseevropski indeks Stoxx 600 je v sredo in četrtek beležil opazne padce, saj so vlagatelji vračunali vpliv dragih energentov na prihodnjo inflacijo.

Nemški DAX je v sredo, ko so bili objavljeni podatki o inflaciji v nekaterih zveznih deželah, zdrsnil za 1,1 odstotka. Podatki Eurostata so namreč potrdili, da se stroški dela v območju evra še naprej povečujejo, kar ECB postavlja v neprijeten položaj. Če so še v začetku marca trgi pričakovali serijo znižanj obrestnih mer v drugem kvartalu, je ta teden prinesel streznitev.

Stroški dela na uro v evrskem območju so v povprečju poskočili na 38,2 evra, kar ob rastočih cenah nafte pomeni neizogiben pritisk na marže podjetij. Evropski trgovalni teden se je tako končal v četrtek z rdečimi številkami v večini sektorjev, z izjemo energetike in obrambne industrije.

 

 

Neobičajna nihajnost delnice Luke Koper

Indeks SBITOP je teden zaključil v četrtek pri 2.787,75 točke, indeks je v mesecu dni tako pridobil 2,44 odstotka. Največji dnevni pritisk je slovenski trg občutil v torek, ko je indeks upadel za 0,58 odstotka na 2.742,04 točke. Odboj je sledil naslednji dan, ko se je vrednost ustavila pri 2.780,98 oziroma 1,42 odstotka višje.

Teden se je začel obetavno, s skoraj za 3,6 milijona evrov prometa na LJSE. Največ, 1,3 milijona evrov, ga je bilo z delnicami Krke. Najbolj pestro dogajanje na domači borzi je bila sicer sreda, saj so vrednosti vseh delnic prve kotacije narasle, najbolj pa Luke Koper, ki je v začetku trgovanja skočila za kar 32 odstotkov na rekordnih 115 evrov.

Preverili smo, ali je morda šlo za napako, na kar so nam na LJSE pojasnili, da je nihajnost sprožil kupec, ki je želel kupiti 5.700 lotov po tržni vrednosti. Kupoval je preko brokerja in je kljub temu, da mu je borza dala dobro uro časa, da si premisli, vztrajal pri nakupu. To pomeni, da so ga delnice Luke Koper stale okoli 655 tisoč evrov. 

Slovenski primanjkljaj eksplodiral

Vlagatelji se bojijo, da bo visoka inflacija, ki jo poganjajo energenti, prisilila centralne banke v ohranjanje restriktivne politike, kar najbolj škoduje sektorju čipov in programske opreme za AI.

Tudi sektor trajne potrošnje je v Evropi močno trpel, saj višje cene na bencinskih servisih in naraščajoči stroški ogrevanja neposredno zmanjšujejo razpoložljivi dohodek gospodinjstev, kar se je odrazilo v padcih delnic modnih in avtomobilskih gigantov.

Makroekonomski vidik tedna je kljub prazničnemu petku dopolnilo poročilo o zaposlovanju v ZDA (Non-Farm Payrolls), ki je bilo objavljeno v petek. Čeprav so bile borze zaprte, so podatki o 178 tisoč novih delovnih mestih v marcu 2026 potrdili trdoživost ameriškega gospodarstva. Stopnja brezposelnosti v ZDA je bila v marcu 4,3 odstotka.

Podatek nakazuje, da bo boj proti inflaciji dolgotrajnejši, kot se je zdelo v začetku leta. Sploh, če upoštevamo negativne vplive povišanih cen nafte. V Sloveniji smo v minulem tednu spremljali tudi podatke o primanjkljaju. Ta je v prvih treh mesecih znašal 701 milijon evrov, kar je 250 milijonov evrov več kot v istem obdobju lani. Glavnina primanjkljaja je bila ustvarjena marca, ko je primanjkljaj znašal kar 585 milijonov evrov.