.webp){kind=icon}
Zahtevane donosnosti do dospetja državnih obveznic v ZDA in državah evroobmočja rastejo, medtem ko se odločevalci ameriške centralne banke (Federal Reserve) v tem tednu pripravljajo na nov agresiven dvig obrestnih mer v boju z inflacijo.
V ZDA je zahtevana donosnost do dospetja desetletnih državnih obveznic prvič po letu 2011 presegla 3,5 odstotka. Kaj je razlog za to? Vlagatelji ta teden pričakujejo dvig ključnih obrestnih mer za 75 bazičnih točk s strani Feda. Zahtevana donosnost je narasla za 6,6 bazične točke. Še večjega pritiska je bila deležna dvoletna obveznica, zahtevana donosnost katere je poskočila za 7,5 bazične točke, na 3,94 odstotka, kar je najvišja raven od oktobra 2007.
Krivulja donosnosti je že od julija dalje obrnjena, kar pomeni, da imajo kratkoročne obveznice višjo zahtevano donosnost od dolgoročnih – to pa je znanilec recesije.
Preberi še
Kdaj naj se Slovenija dodatno zadolži in po kakšni ceni
Pogovarjali smo se s finančnim analitikom Primožem Cencljem iz Generali Investments.
13.09.2022
Boj Feda in ECB z inflacijo pretresa trg obveznic
Razprodaja na svetovnih trgih obveznic se poglablja, saj so se okrepila pričakovanja, da bosta Federal Reserve in ECB nadaljevala z agresivnim zviševanjem obrestnih mer.
02.09.2022
Na začetku pomembnega tedna za vlagatelje borze v rdečem
Ponedeljkov začetek trgovanja na azijskih borzah ni prinesel obrata navzgor.
19.09.2022
"Glede na odločenost pomembnejših centralnih bank o ukrepanju za zajezitev inflacije in vse slabše vrednosti nekaterih drugih vodilnih indikatorjev lahko sklepamo, da tokrat obrnjena krivulja donosnosti ne predstavlja znanilca recesije zgolj v ZDA," je za Bloomberg Adria povedal Martin Podberšič, vodja oddelka upravljanja s premoženjem pri Prvi pokojninski družbi.
"Zaradi visoke inflacije v ZDA Fed povečuje vložek z namenom umirjanja inflacijskih pričakovanj. ECB v osnovi sledi zgledu," pravi Ivan Dražetić, trgovec s fiksnimi donosi pri podjetju InterCapital. Sprememba monetarne politike Feda bi z nekajmesečno zamudo pomenila tudi spremembo politike ECB, dodaja Dražetić.
Se bo krivulja obrnila tudi v Evropi?
Evropski trg obveznic se razlikuje od ameriškega. Nemška krivulja donosnosti na primer ni obrnjena, razkorak pa znaša okrog 20 bazičnih točk, pojasni Dražetić. Kot pri dvigih obrestnih mer gre tudi tu lahko le za krajšo zamudo. "Če Fed do konca leta ne bo spremenil smeri in bo ECB sledila zgledu z namenom obrambe paritete evra in dolarja, je zelo verjetno, da se bo obrnila tudi nemška krivulja. Obrat bi bil verjetno kratkotrajen," meni Dražetić.
Toda ECB ne sledi Fedu z enako jastrebovsko vnemo. "Razlog za različno obliko krivulje je v prepričanju vlagateljev, da bo ameriška centralna banka Fed najverjetneje bolj dvigovala referenčno obrestno mero v restriktivno območje kot ECB. Vrednosti obrestnih zamenjav namreč kažejo, da bo referenčna obrestna mera Feda dosegla vrh pri 4,4 odstotka v maju 2023, medtem ko tržni udeleženci za evroobmočje napovedujejo vrh pri 2,66 odstotka v juniju 2023," pojasnjuje Podberšič.
"Če se bodo trenutna pričakovanja vlagateljev glede dvigovanja obrestne mere s strani ECB izkazala za pravilna, lahko pričakujemo, da bo razlika v donosnosti med desetletnimi in dvoletnimi nemškimi obveznicami ostala rahlo pozitivna," ocenjuje sogovornik.
Kako učinkovit je mehanizem TPI?
Težava ECB je, da mora vzpostaviti enotno monetarno politiko za celotno evroobmočje, a obenem upoštevati, da so trgi posameznih nacionalnih držav različno razviti. Že sredi julija je tako ECB predstavila mehanizem TPI (Transmission Protection Instrument, angl.) za zaščito držav, ki bi se zaradi dvigov obrestnih mer znašle v težavah. ECB je na zadnjem monetarnem zasedanju septembra dvignila obrestno mero za 75 bazičnih točk, s čimer je sledila tempu Feda.
"Inštrument za zaščito transmisije (Transmission Protection Instrument, TPI) omogoča ECB, da lahko kadar koli kupuje državne obveznice, pri čemer so merila upravičenosti dovolj nejasna, da lahko hkrati upravičujejo posredovanje ECB ali ga preprečijo. Zato je v tem trenutku težko imeti jasen pogled na učinkovitost tega mehanizma," pravi Podberšič.
Dražetić medtem meni, da lahko mehanizem ohranja razkorak na nizki ravni, "ne more pa storiti veliko za spremembo nenaklonjenosti tveganju, ki povzroča širjenje tega razkoraka".
Ključni pokazatelj razlik med državami je razkorak med donosnostjo nemških in italijanskih desetletnih obveznic. Donosnost na nemško obveznico znaša 1,798 odstotka, donosnost na italijansko pa kar 4,07 odstotka, kar draži zadolževanje v Italiji.
Kaj pričakovati od ECB in kakšni so obeti za Slovenijo?
Agresivna monetarna politika večjih centralnih bank po svetu povzroča vse večjo zaskrbljenost, da bodo visoke obrestne mere gospodarstvo pahnile v recesijo, kar bi pomenilo nižanje obrestnih mer v naslednjem letu. V tem tednu se nadaljevanje monetarnega zategovanja pričakuje še v Združenem kraljestvu, Švici in na Švedskem. Zasedanje ima tudi centralna banka na Japonskem, ki pa ne vodi stroge monetarne politike.
"Dober znanilec globine evropskega trga obveznic je bila dražba 13-letnih italijanskih zelenih obveznic 6. septembra," pove Dražetič. "Italija je morala ponuditi koncesijo treh bazičnih točk, a ji je to omogočilo, da je zbrala 40 milijard evrov na šest milijard evrov ponujenih obveznic."
Podobne priložnosti bodo čakale druge evropske države, ki bodo pripravljene na koncesije na dražbah obveznic. Jutri naj bi Španija izdala 20-letne obveznice, uspeh dražbe pa bo pokazatelj tržnih pogojev za manjše države evroobmočja. Trenutna španska obveznica trguje pri 3,264 odstotka donosnosti do dospetja. Če nova obveznica doseže donosnost do dospetja v višini 3,31 odstotka, povpraševanje pa za petkrat preseže ponudbo, "bi ocenili, da so tržni pogoji za tiste izdajatelje obveznic v evroobmočju, ki so pripravljeni dati koncesije, vključno s Slovenijo, ugodni", pravi Dražetić.
Donosnost do dospetja slovenske desetletne obveznice znaša 2,857 odstotka.
