Obrat krivulj: Razpon med zahtevanimi donosnostmi slovenskih obveznic še večji

Eden najbolj spremljanih kazalnikov za prihod recesije na Wall Streetu je obrnjena krivulja zahtevane donosnosti na obveznice. Do tega pojava pride, ko zahtevani donos obveznice s krajšo ročnostjo, kot je dvoletna, presega zahtevano donosnost na obveznice z daljšo ročnostjo, recimo desetletno. Pojav je razmeroma pogost čez lužo, decembra 2023 pa sta se prvič v zgodovini obrnili zahtevani donosnosti na slovenski obveznici. Zdaj se ta razkorak še poglablja in je 52 bazičnih točk.

Na zadnji dan trgovalnega leta 2023 je bila zahtevana donosnost na desetletno slovensko obveznico 2,82 odstotka, medtem ko je bila za dveletno obveznico pri 2,96 odstotka. Do obrata je prišlo v prvih dneh decembra 2023. Trenutno je zahtevana donosnost na desetletno slovensko obveznico 3,08 odstotka, medtem ko imetniki dvoletnega dolga zahtevajo 3,6-odstotni donos.

Napoved recesije?

"Kot že nekaj časa videno v ZDA in pri referenčni evropski krivulji v Nemčiji, v trenutni tržni situaciji inverznost krivulje obrestnih mer ni nič nenavadnega," je konec novembra povedal Rok Makovec iz Nove KBM. Kot je pojasnil, gre za to, da so pričakovanja na krajšem delu krivulje bistveno večja kot na daljšem delu krivulje donosnosti. "K temu zelo pripomore depozitna obrestna mera ECB, ki je trenutno pri štirih odstotkih in posredno vpliva na druge evropske krivulje donosnosti," je dejal Makovec.

Zgodovinsko gledano je inverzna krivulja razmeroma dober napovednik recesije. Obrnjena krivulja zahtevanih donosov med kratkoročno in dolgoročno zapadlostjo ameriške obveznice je v zadnjih 40 letih pravilno napovedala recesijo.

Ob tem številne študije ugotavljajo, da je obrnjena krivulja zahtevanih donosov tudi jedrnih držav evrskega območja na agregatni ravni uspešno napovedovala recesijo. "Po drugi strani pa se krivulja ni obnesla enako gotovo pri napovedovanju recesije v perifernih državah evrskega območja, kamor spada tudi Slovenija," je konec novembra dejal Jure Rogač, specialist za upravljanje iz Save Infonda.

Do pojava sicer prihaja zaradi dveh različnih ciljev, ki jih zasledujejo vlagatelji na obvezniškem trgu. Na donosnost kratkoročnih obveznic najbolj vpliva monetarna politika centralne banke, medtem ko dolgoročne obveznice že diskontirajo pričakovano poslabšanje gospodarskih razmer zaradi zaostrenih finančnih pogojev. 

Deloma je za vlagatelje pomembna tudi višina inflacije. Letna rast cen, merjena s harmoniziranim indeksom cen življenjskih potrebščin, ki omogoča primerjavo z državami EU, je bila v Sloveniji decembra 3,8-odstotna in je še vedno močno nad evrsko. Evrska je bila namreč novembra 2,4 odstotna, za december pa bo znana danes.

Na recesijo pa kaže gibanje slovenskega indeksa PMI, ki se od lanskega aprila krči. Kljub rahlemu izboljšanju od lanskega avgusta pa je indeks decembra ponovno upadel. Indeks nabavnikov v slovenski proizvodnji je decembra v nasprotju z evropskim indeksom, ki je rahlo zrasel, zdrsnil s 43,8 na 36,7 točke, kažejo podatki Združenja nabavnikov Slovenije (ZNS). To pomeni, da je spolzel še globlje v območje, ki kaže na krčenje v predelovalni dejavnosti. Indeks PMI pod vrednostjo 50 nakazuje na krčenje in nad 50 na večanje aktivnosti.

Nova izdaja desetletne obveznice

Slovenija je po torkovi napovedi včeraj na mednarodnih kapitalskih trgih izdala 10-letno obveznico RS93 v višini 1,5 milijarde evrov s kuponsko obrestno mero 3,0 odstotke in zapadlostjo 10. marca 2034. "Slovenija je kot prva država med izdajatelji letos tako dobro izkoristila razpoložljivo likvidnost na trgu," so po prodaji sporočili s finančnega ministrstva.

Slovenija na začetku vsakega leta redno začne izdajati obveznice, da bi zagotovila sredstva za prihodnje obveznosti refinanciranja in zmanjšala tveganje morebitnega povečanja donosnosti pozneje v letu. Ta izdaja v višini 1,5 milijarde evrov dejansko pomeni 60 odstotkov celotnega dolga, ki zapade v plačilo v tem letu, je v komentarju zapisal analitik Bloomberg Adria Mihael Blažeković.

Trenutno ni komentarjev za novico. Bodi prvi, ki bo komentiral ...

Pusti komentar