.webp){kind=icon}
Razprodaja na svetovnih trgih obveznic se poglablja, saj so se okrepila pričakovanja, da bosta ameriška centralna banka Federal Reserve in Evropska centralna banka nadaljevala z agresivnim zviševanjem obrestnih mer.
Donosnost na dvoletne ameriške države obveznice, ki so najbolj občutljive na kratkoročne obete glede obrestnih mer, je v četrtek zrasla na 3,51 odstotka, kar je najvišja raven po letu 2007. Donosnost je zrasla tudi na japonske državne obveznice, in sicer na 0,237 odstotka, kažejo podatki Bloomberga.
Bloomberg
Odločenost Feda, da zajezi inflacijo, se je še okrepila, ko je predsednica enote ameriške centralne banke za Cleveland Loretta Mester zavrnila možnost, da bi utegnila centralna banka obrniti ploščo in začela zniževati obrestne mere. Na razpoloženje vlagateljev v obveznice je negativno vplival tudi podatek o rekordni avgustovski inflaciji v evrskem območju, ki je poskočila na 9,1 odstotka.
Trmasta, trmasta inflacija
Da obrata glede zviševanja obrestnih mer ne bo, dokler ne bo jasno, da je inflacija premagana, je prepričan Blaž Hribar, ekonomist in član uprave Pokojninske družbe A.
"Ključ za dvigovanje obrestnih mer je treba iskati v visoki, izjemno trmasti inflacijii. In rast cen se že preliva na druge dobrine, ki niso povezane s skokovito rastjo cen energentov in hrane," je za Bloomberg Adria po telefonu povedal Hribar. "Problem je seveda tudi jedrna ali osnovna inflacija, ki ne vključuje energentov in hrane, in številke so v ZDA in Evropi enostavno previsoke. Takšno rast cen lahko omejita le recesija in robustno zviševanje obrestnih mer."
Bloomberg
Vlagatelji so že nekaj časa pozorni prav na to, ali se centralne banke osredotočajo le na zajezitev inflacije ali pazijo tudi, da ne bi preveč zadušile gospodarske rasti in ekonomije pahnile v globoko recesijo.
Inflacija se preliva v plačne zahteve
Zdi se, da je šef Feda Jerome Powell – njegov govor v kraju Jackson Hole minuli petek še vedno odmeva na finančnih trgih – odločen v boju z inflacijo, četudi bi ZDA zašle v globoko recesijo.
"Centralni bankirji so prepoznali situacijo, da je inflacija previsoka in da se začenja prelivati v vse pore gospodarstva," je še povedal Hribar, ki opozarja, da se skokovita rast cen začenja vgrajevati v plačne zahteve tudi v Sloveniji, kar lahko vodi do klasične plačno-inflacijske spirale.
"Morda bo potreben kakšen grenkejši ukrep, kar pomeni močnejšo in dlje časa trajajoče zviševanje obrestnih mer."
Odločnega ukrepanja ne izključuje niti guverner Banke Slovenije Boštjan Vasle, ki se tudi udeležuje sestankov Sveta ECB. Zvišanje za 75 bazičnih točk bi bilo najvišje v zgodovini Evropske centralne banke.
Bloomberg
"Moje pričakovanje za naslednjo sejo je, da glede na to, kaj se je zgodilo v vmesnem času z inflacijo, podpiram dvig obrestnih mer, ki bi lahko presegel 50 bazičnih točk," je Vasle povedal novinarjem v torek ob robu Blejskega strateškega foruma.
Razkorak med obrestno mero in inflacijo
Naslednji sestanek ECB bo čez teden dni, 8. septembra, in – kot kaže – so vlagatelji v svoje investicijske odločitve že vračunali dvig obrestnih mer za 75 bazičnih točk oziroma 0,75 odstotka. Takšen orjaški dvig predvidevajo tudi ekonomisti in analitiki pri ameriški investicijski banki Goldman Sachs.
"Po mojem mnenju je to zaželeno in pričakovano. Četudi bi šlo za velik dvig, naj to postavim v perspektivo: Trenutna obrestna mera na depozite poslovnih bank pri centralni banki je nič odstotkov. Inflacija v evroobmočju je 9,1-odstotna, osnovna inflacija pa 4,3-odstotna.Ta razkorak je nujno treba zapirati oziroma zožiti. Po mojem nimajo izbire, ker če ne, bo škoda ogromna," je še povedal Blaž Hribar.
Upada tudi vrednost obveznic tudi v Evropi. Najbolj je poskočila donosnost na italijanske desetletne obveznice, ki je znova pri mejniku štirih odstotkov. Donosnost je bila v četrtek ob 16.55 3,974 odstotka, kažejo podatki Bloomberga, medtem ko je bil letošnji rekord zabeležen sredi junija pri 4,26 odstotka.
Bloomberg
Tudi Primož Cencelj iz Generali Investments v Sloveniji pravi, da je na vlagatelje navečji vtis pustil govor Jeroma Powella.
"V tem smislu in ob še vedno naraščajoči inflaciji bi iskal pojasnila, zakaj se dogajajo takšni premiki na 'jedrnih' obvezniških trgih," je Cencelj, sicer upravitelj obvezniških skladov, pojasnil za Bloomberg Adria.
"Mučenje s kapljanjem vode"
O recesiji se govori že nekaj mesecev. Omenjajo jo vlagalji, večje in manjše banke ter centralni bankirji. Zdaj se šepeta o t. i. "recesiji rasti". Gre za paradoksalen termin, ki ga poznajo ekonomisti in nekateri vlagatelji.
V nasprotju s tako imenovanim mehkim pristankom gre pri tem za daljše obdobje zelo šibke rasti in naraščanja brezposelnosti. Vendar se gospodarstvo dejansko ne krči.
"Gre za nekakšno mučenje s kapljanjem vode," je za Bloomberg pojasnila Diane Swon, glavna ekonomistka pri KPMG. "Gre dejansko za mučen proces, vendar je manj mučen in manj boleč kot nenadna in globoka recesija."
