Savdska Arabija je po besedah več evropskih uradnikov okrepila neposredno sodelovanje z Iranom, da bi poskušala omejiti vojno na Bližnjem vzhodu, ki povzroča kaos in obremenjuje svetovne trge.
V zadnjih dneh so savdski uradniki z večjo nujnostjo uporabili svoje diplomatske kanale z Iranom, da bi zmanjšali napetosti in preprečili poslabšanje konflikta, so povedali uradniki, ki so prosili za anonimnost. Po navedbah teh uradnikov ta prizadevanja podpira več evropskih in bližnjevzhodnih držav.
V pogovorih so sodelovale tako varnostne agencije kot diplomati, so dodali, vendar ni bilo jasno, ali so bili v njih vključeni tudi višji uradniki, in Iran doslej ni pokazal veliko nagnjenosti k pogajanjem z ZDA ali Izraelom. Uradniki savdskega zunanjega ministrstva se na prošnjo za komentar niso takoj odzvali.
Preberi še
Hegseth: Zaloge ZDA in naših izraelskih prijateljev so polne
Obrambni minister zavrnil namige, da ZDA prehitro porablja zaloge orožja.
06.03.2026
Zasebna letala preplavila Oman, Maskat osrednja točka za pobeg
Omanski minister za zunanje zadeve: "Mislimo na vse, ne glede na to, kakšen potni list imate."
05.03.2026
Iran in ZDA poskušata v vojno potegniti EU; kakšen bo odziv Bruslja?
"Seveda obstaja možnost, da se konflikt razširi na EU," opozarja geopolitični analitik Klemen Grošelj.
05.03.2026
Kako vojna v Iranu škoduje Evropi
Širjenje vojne krize na Bližnjem vzhodu in negotov konec ameriško-izraelskega bombardiranja Irana ni le pretreslo svetovnih borz in močno zvišalo cene nafte ter evropskega plina, temveč je Evropo prisililo, da pretehta, koliko jo bo to stalo na različnih področjih, če bo vojna ameriškega predsednika Donalda Trumpa trajala dlje kot nekaj tednov.
04.03.2026
Iran se je na ameriško-izraelske napade, ki so se začeli 28. februarja, odzval z lastnimi raketnimi napadi in napadi z brezpilotniki. Zalivske države so Iran pozvale, naj se izogne maščevalnim ukrepom proti njim, države, kot so Savdova Arabija, Združeni arabski emirati in Katar, pa so dejale, da ZDA in Izrael ne moreta uporabljati njunega zračnega prostora ali ozemlja za kakršne koli napade na Islamsko republiko.
Zaenkrat ZDA, Izrael in Iran javno trdijo, da se bo vojna nadaljevala. Ameriški predsednik Donald Trump je v petek dejal, da bo sprejel le Teheranovo "brezpogojno predajo".
Sunitske arabske države v Perzijskem zalivu imajo že dolgo napete odnose z Iranom, državo s šiitsko večino. Kljub temu sta si Savdska Arabija in ZAE v zadnjih letih prizadevali za izboljšanje odnosov in sta si pred začetkom sovražnosti želeli, da bi se Iran z ZDA dogovoril o diplomatskem dogovoru prek pogovorov, ki bi jih posredoval Oman.
— S pomočjo Sama Dagherja, Arneja Delfsa in Selcana Hacaogluja