Mojmir Mrak: S Trumpom se vračamo sto let v preteklost

"Danes so diskusije na vprašanje, kako resno naj svet jemlje Donalda Trumpa, brezpredmetne. To, kar se dogaja v ZDA, ima bistven vpliv na način, kako živimo in kako bomo živeli," je na bančni konferenci povedal ekonomist Mojmir Mrak, strokovnjak za mednarodne finance.

Velike spremembe v globalnem ekonomskem upravljanju so se začele že pred 15 leti, v času finančne krize, je poudaril Mrak.

Svet gre v multipolarnost, s tem pa se povečujejo napetosti med velikimi državami. Desetletja so bile namreč ZDA dominantna država, ekonomsko, politično in tudi vojaško, to obdobje pa se zdaj končuje.

Trump v drugem mandatu ve, kaj hoče

Prehod v večpolarnost sveta poganjajo trije veliki trendi, pravi Mrak: tehnološke spremembe, kjer pomembno vlogo igra umetna inteligenca, sprememba globalizacije ("ki se je precej spremenila, ne pa ustavila") in nov način svetovnega upravljanja.

Vloga svetovnih mednarodnih inštitucij, kot sta Mednarodni denarni sklad in Svetovna trgovinska organizacija, se zmanjšuje oziroma marginalizira. Obenem gospodarstvo vse bolj postaja sredstvo za doseganje strateških ciljev države. Gospodarski argumenti niso več edini pomembni pri odločitvah za investicije. Z izbruhom ukrajinske vojne in vojne na Bližnjem vzhodu in volitvami v ZDA so se ti trendi pospešili, pravi Mrak.

Trumpov drugi mandat je precej drugačen od njegovega prvega mandata. Obkrožil se je s svojimi kadri, ki so mu zvesti. Obenem bolje pozna mehanizme delovanja administracije. Njegova agenda je precej bolj jasno opredeljena. "On ve, kaj želi narediti," je na konferenci na Brdu pri Kranju povedal Mrak.  

Transakcijska diplomacija, kjer prevlada argument moči

Osrednja gradnika njegove agende MAGA sta podjetniški pristop k vodenju države in protekcionizem kot razvojni model države. Carine so za Trumpa mehanizem za zmanjšanje velikega trgovinskega primanjkljaja ZDA in kot vir denarja za njegovo državo.

Cilji Trumpove politike so višja gospodarska rast, zaščita domačih delovnih mest, vračanje industrije v državo in zmanjšanje trgovinskega primanjkljaja. To želi doseči s protekcionizmom, deregulacijo, znižanjem davkov, prestrukturiranjem proračunskih odhodkov in omejevanjem priseljevanja, je povedal Mrak.

V zunanjih odnosih gredo ZDA v tako imenovano transakcijsko diplomacijo, kjer prevlada argument moči, pravila igre pa ne veljajo več. Močan poudarek je na nacionalni suverenosti. To se kaže z izstopom ZDA iz Pariškega sporazuma, distanciranjem od zveze Nato in novimi ozemeljskimi zahtevami do drugih držav.

Krepijo se avtokratski režimi

"Ta juha se nikakor ne bo pojedla tako vroča, kot se je skuhala," o posledicah carinskih vojn pravi Mrak. Trumpovo pričakovanje, da bodo carine nadomestile izpad zaradi znižanja davkov, se verjetno ne bo izpolnilo, ocenjuje profesor.

Tudi omejevanje priseljevanja bo imelo resne posledice za ZDA. "Ali bomo vsi postali vegani?" se sprašujejo ameriški živinorejci v odzivu na Trumpove poteze, povzema Mrak, saj v industriji predelave mesa delajo skoraj izključno priseljenci. "Američani teh del ne bodo opravljali," je prepričan Mrak, ki navaja ameriške živinorejce.

Trumpov izolacionizem ne sovpada z željo, da bi ZDA obdržale glavno vlogo v svetu. Erozija demokratičnih standardov v ZDA pa krepi avtokratske režime, tudi tiste, ki so glavni konkurenti ZDA. Odrivanje zaveznikov te sili, da se sprašujejo o svojem položaju glede na ZDA. To velja tudi za države v razvoju, ki se bodo še bolj naslonile na Kitajsko, meni profesor Mrak. "Kitajska že zdaj dominira v gospodarskih odnosih z več kot 80 državah sveta."

Bodo morali Američani postati vegetarijanci?

Mojmir Mrak pokaže tudi na uradne podatke o menjavi med ZDA, po katerih je saldo izravnan, če upoštevamo še storitve, ne zgolj blagovne menjave. Evropa iz ZDA namreč "uvaža" veliko storitev, predvsem na tehnološkem področju. To je tudi močno orožje EU za morebitni odgovor na carine ZDA, a pri tem mora biti previdna, opozarja Mrak, saj je Evropa močno odvisna od računalniških oblačnih storitev v ZDA.

V odzivih držav na carine je zgolj Kitajska pokazala, da je pripravljena na konfrontacijo z ZDA, pravi Mrak, tudi z omejevanjem izvoza velikih zemelj. Evropa je ubrala pristop čakanja, kar je po Mrakovem mnenju pravilno.

Vsesplošne carine v vrednosti desetih odstotkov na vse države kažejo, da je motiv drugje, in ne uravnoteženje trgovinske bilance - da želi Trump polniti proračun ZDA.

Če bi se efektivne carinske stopnje ohranile, kot jih je Trump predlagal ob tako imenovanem "carinskem cunamiju" v začetku aprila, bi bila njihova stopnja v seštevku več kot 20-odstotna v povprečju za vse izvoznike v ZDA. Takšna stopnja carin za izvoz v ZDA je bila pred drugo svetovno vojno. "Vračamo se sto let v preteklost," je povedal Mrak.

Trenutno ni komentarjev za novico. Bodi prvi, ki bo komentiral ...

Pusti komentar