Kitajski imperij: Kako ga ob izdatni pomoči Trumpa gradi Xi?

Včeraj je kitajski voditelj Xi Jinping s postankom v Hanoju začel svoj prvi letošnji obisk na tujem, s čimer je naznanil, da Kitajska od besed prehaja k dejanjem. Potem ko je komunistična partija na marčevskih konklavah opredelila vse od razvoja gospodarstva do ureditve notranjih razmer in geopolitičnih prioritet, je naposled napočil čas za uresničevanje široko zastavljenih ambicij.

Še preden se je namreč voditelj skupaj s karizmatično prvo damo Peng Liyuan vkrcal na državniško letalo, ki ga bo do konca tedna poleg Vietnama poneslo še v Kambodžo in Malezijo, je s tradicionalnim uvodnikom za objavo v kitajskih in vietnamskih medijih nakazal glavno temo in namen turneje: omejevanje regijskega vpliva ZDA in negativnih učinkov carinske vojne Donalda Trumpa.

Jaklič: Zaupanje v Kitajsko se krepi

"Naši državi morata odločno varovati trgovinski sistem, stabilne svetovne industrijske in dobavne verige ter odprto in kooperativno mednarodno okolje," je po poročanju agencije Xinhua dejal Xi, zavrnil carinski protekcionizem in s tem dal jasno vedeti, da bo sicer že mesece vnaprej napovedana južnoazijska turneja namenjena utrjevanju ugleda Kitajske kot predvidljive države in ključne trgovinske partnerice z domačim trgom neizmernega obsega in potenciala ter nacionalno valuto, ki na račun padajočega dolarja pridobiva ugled.  

"Trenutno je zaupanje v kitajsko vodstvo večje," je o nepričakovanem obratu vlog in imidža svetovnih tekmic, ki ga je sprožila Trumpova carinska zabloda, v pogovoru za Bloomberg Adria dejal ekonomist in predavatelj Marko Jaklič. Azijske države, v katere se je namenil Xi, so namreč osrednje bojišče Trumpove ekonomske, pa tudi katere morebitne druge vojne. Kar je za Putina Ukrajina, je za Xija jugovzhodna Azija. Kitajski predsednik s svojim obiskom kvečjemu udejanja v začetku marca izrečene besede predstavnika zunanjega ministrstva, ki je poudaril, da se bo Kitajska borila proti ZDA v "carinski, trgovinski ali katerikoli drugi vojni". Še najbolj srdito pa v vojni za njen gospodarsko cvetoči azijski vrt.

Leta 2024 je dvostranska blagovna menjava med Kitajsko in Zvezo držav Jugovzhodne Azije (ASEAN) dosegla 982 milijarde dolarjev, kar pomeni 7,8-odstotno medletno rast, pravi novinarski kolega Tian Dongdong iz gospodarske redakcije agencije Xinhua. "Kitajska in države ASEAN sta že peto leto zaporedoma največja trgovinska partnerja, s čimer je združenje držav od leta 2023 prehitelo ZDA in EU kot največji kitajski izvozni trg," pravi, pri čemer izstopa trgovina z elektromehanskimi izdelki, kemikalijami in tekstilom.

Tako pač ne preseneča, da je Trump prav Vietnamu in Kambodži namenil 46- oziroma 49-odstotno carinsko stopnjo, s čimer ta poskuša oslabiti Kitajsko in njeno izvozno usmerjeno gospodarstvo. "Veliki dobitnik geopolitičnih navzkrižij med ZDA in Kitajsko je prav Vietnam," meni ekonomist in predavatelj Mojmir Mrak, ki pravi, da "ni naključje, da je država visoko na Trumpovem seznamu carin, saj je Kitajska velik del proizvodnje alocirala v to državo, od koder izvaža po svetu, s čimer se izogiba ameriškim trgovinskim omejitvam".

 

Na pragu valutne vojne?

Medtem ko Trump ZDA po oceni Jakliča vse bolj žene v geoekonomsko in geopolitično osamo, si kitajsko politično vodstvo prizadeva izkoristiti gospodarsko 'samopoškodovanje' ZDA. Sem lahko poleg zaščite ciljnih trgov ter proizvodnih lokacij v azijskem zaledju štejemo tudi nepričakovano in za Kitajsko dobrodošlo slabitev dolarja, ki simbolizira njej tako neljubo unipolarno svetovno ureditev.

Zato je pomemben vidik krepitve ekonomskega in geopolitičnega vpliva azijskega cesarstva v regiji razširitev trgovine, denominirane v juanih. Kolateralna škoda Trumpove carinske vojne je izguba slovesa ameriškega nacionalnega dolga oziroma obveznic kot varne naložbe in posledična slabitev tečaja dolarja, ki so doslej v času geopolitičnih viharjev veljali kot varna zatočišča. Trumpov gambit, da bo s carinami pokril kipeči ameriški nacionalni dolg, se preprosto ni izšel, dogaja pa se ravno nasprotno. Za vzajemne carine (razen na kitajsko blago) je uveden moratorij, dolar pa "trenutno ni priljubljena valuta", so v svoji analizi zapisali analitiki Bloomberga Adria.

"Vrednost dolarja se je v zadnjih mesecih v primerjavi s košarico glavnih valut zmanjšala za 4,2 odstotka, v primerjavi z evrom pa za 5 odstotkov. Tako je tečaj zdrsnil na raven, ki je nismo videli vse od ameriških volitev," so zapisali.

Delovanje Trumpovega carinskega zastrupljanja Kitajske bo v veliki meri odločila vojna valut. Trump je državam Brics, ki jim neuradno načeluje Kitajska in so si zadale dedolarizacijo trgovine, že večkrat zagrozil z ekonomskim opustošenjem in 100-odstotnimi carinami. Slednje pa se vse od napovedi vzajemnih carin odraža v nižanju tečaja juana, ki ga uravnana Ljudska banka Kitajske (PBOC). Čeprav ta zatrjuje, da ne bo posegla po agresivnejših nižanjih ciljnega tečaja renminbija v primerjavi z dolarjem, je PBOC minuli teden z namenom zaščite izvoza znižala na najnižjo raven v zadnjih 18 letih.

Strategija, ki se prilega nameram Xijeve azijske turneje: okrepiti izvoz na alternativne trge, saj je ta osrednje gonilo gospodarske rasti, s čimer se Ljudska republika poskuša zavarovati pred izgubo ameriškega trga in šibko domačo potrošnjo trg ter obenem okrepiti položaj svoje nacionalne valute v svetovni trgovini. "Slabljenje juana ne more veliko pomagati v odnosih z ZDA, ker le s tem Kitajska ameriških carin ne bo zmogla uravnotežiti, lahko pa ji pomaga izboljšati trgovinske odnose z drugimi trgovinskimi partnerji, saj oslabitev valute pomeni konkurenčnejše gospodarstvo," menijo analitiki Bloomberg Adria.

 

Xijeva dvojna igra

Xi bo po pričakovanjih podpisal kopico gospodarskih in trgovinskih sporazumov z državami, ki Kitajski niso zgolj geografsko blizu, ampak bodo zaradi Trumpovega obrata od Evrope k Aziji v prihodnje igrale tudi bistveno večjo geopolitično in geoekonomsko vlogo.

Države obiska so namreč tudi osrednje regijske partnerice v pobudi pasu in ceste (BRI). Samo z Vietnamom je Xi že včeraj podpisal 45 sporazumov, med drugim o sodelovanju na področju gradnje železnic, trgovine s kmetijskimi proizvodi ter digitalnega in zelenega gospodarstva.

Tako poskuša Ljudska republika z enim zamahom ubiti dve muhi, meni Igor Rogelja, predavatelj politične ekonomije in sinolog na Univerzitetnem kolidžu v Londonu. "BRI je platforma za internacionalizacijo kitajskih državnih podjetij, a kar jo od podobnih projektov razlikuje, je ravno geopolitična dimenzija," meni strokovnjak. Dodaja, da Peking z njim poskuša "uporabiti gospodarstvo na strateško premišljen način, ki določene kitajske šibkosti, kot so prevelike kapacitete, prenizka internacionalizacija, preveč domačih prihrankov in dolarjev, spreminja v os ekonomskega razvoja in političnega vpliva Kitajske na partnerice v okviru projekta", o instrumentalizaciji drugega gospodarstva sveta za poglabljanje regijskega vpliva meni poznavalec.

Xi namerava v tem kontekstu s turnejo izkoristiti nemir in razkol v svetovni skupnosti, ki so ga sprožile Trumpove carine, Kitajsko pa predstaviti kot zanesljivo partnerico in zagovornico svetovne trgovine, urejene po pravilih Svetovne trgovinske organizacije (STO). Novačenje zaveznikov v porajajoči ekonomski vojni je tako v polnem zamahu. "Čeprav je Kitajska na določen način nestabilna avtokratska država, so tudi ZDA trenutno avtokratske, vendar pod Trumpom brez razuma," nepričakovano prednost, ki jo je Washington z zadnjimi potezami podaril Pekingu, pojasnjuje Jaklič.

Azija v primežu velikih sil

A čeprav se zdi, da so azijske države trdne kitajske trgovinske partnerice, v očeh ZDA nemara celo zaveznice ali vazali, sta njihova položaj in interes bistveno bolj niansirana, odnosi pa polni trenj.

Ne samo da jih skrbi odkrita krepitev kitajskega regijskega ekspanzionizma na pogon bolj ali manj prikritega nacionalizma, ki ga aktivno spodbuja prav Xi (ozemeljski spori v Južnokitajskem morju), ampak se te ne želijo povsem odreči niti ekonomskemu in varnostnemu sodelovanju z ZDA. Tudi geopolitični pritlikavci igrajo svojo igro zaščite gospodarskih interesov in uravnoteževanja tveganj (hedge), ki jih poraja Trumpovo ponastavljanje svetovnega reda.

Čeprav bo Xi s trgovinskim in razvojnim korenčkom poskušal očarati regijske partnerice in tako izigrati Trumpa, pa ima pred seboj težak izziv, saj se azijske države želijo izogniti situaciji, v kateri bi jih Peking ob zaprtju ameriškega trga in devalviranem juanu preplavil s poceni blagom.

Njihove skrbi pa temeljijo na konkretnih gospodarskih podatkih: Kitajska ima denimo z Vietnamom že zdaj trgovinski presežek, saj v sosedo izvaža 1,6-krat več blaga, kot ga uvozi, in je tako z 260 milijardami dolarjev največji trgovinski partner velikanke v azijsko-pacifiški regiji, je še povedal novinarski kolega Tian.

Trenutno ni komentarjev za novico. Bodi prvi, ki bo komentiral ...

Pusti komentar