ZDA v tehnični recesiji, demokrati s 740-milijardno intervencijo

V drugem letošnjem četrtletju se je realni BDP v Združenih državah Amerike skrčil za 0,9 odstotka, kaže prva uradna ocena ameriškega urada za ekonomske analize. Gre za drugi zaporedni četrtletni padec po tem, ko se je v prvem četrtletju letos gospodarstvo ZDA skrčilo za 1,6 odstotka. To pomeni, da so ZDA v tehnični recesiji. Toda odločevalce bolj skrbi visoka inflacija kakor tehnična recesija, za katero menijo, da bo plitka.

"Zmanjšanje realnega BDP je odražalo zmanjšanje zasebnih naložb v zaloge, naložb v osnovna sredstva, porabe zvezne vlade, porabe državne in lokalne vlade ter nestanovanjskih naložb v osnovna sredstva, ki so bila delno izravnana s povečanjem izvoza in izdatkov za osebno potrošnjo (PCE)," so zapisali pri uradu za ekonomske analize. "Povečal se je tudi uvoz, ki je odštevek pri izračunu BDP."

Že včeraj je ameriška centralna banka (Fed) dvignila ključno obrestno mero na 2,5 odstotka; septembra se bo zvišala še enkrat. Ta ukrep naj bi še dodatno ohladil ameriško rast. Predsednik Feda Jerome Powell je napovedal neomajen boj z inflacijo, tudi za ceno morebitne recesije. Fed je sicer pred meseci priznal, da so podcenjevali inflacijo, za katero so mislili, da bo zgolj prehodna.

Delniški trgi so se na včerajšnjo novico o zategovanju denarne politike odzvali pozitivno, za več kot odstotek sta v eni uri poskočila borzna indeksa Nasdaq in S&P 500. Zanimivo bo spremljati, kako bodo borze danes reagirale na podatek o tehnični recesiji v ZDA.

Demokrati rešujejo jesenske volitve

Ameriška jesen bo negotova. Takrat potekajo tudi kongresne volitve v oba domova, na katerih demokratski stranki grozi izguba večine. Da ameriške volivke in volivci niso zadovoljni z inflacijo in delom predsednika ZDA Joeja Bidna, kažejo tudi javnomnenjske ankete. Demokrati, ki se na vse pretege izogibajo besedi recesija, so zato pohiteli in pripravili zakonski sveženj, ki temelji na zdravstveni, davčni in energetski reformi ter nižanju proračunskega primanjkljaja.

"Zakon o zmanjševanju inflacije (Inflation Reduction Act 2022) bo omogočil zgodovinsko predplačilo za zmanjšanje primanjkljaja, boj proti inflaciji, naložbe v domačo proizvodnjo energije in zmanjšanje ogljičnih izpustov za približno 40 odstotkov do leta 2030," so na svoji spletni strani zapisali predlagatelji zakona. Zakon je že podprla tudi Bela hiša.

Zakon predvideva podaljšanje javnega zdravstvenega programa do leta 2025 in znižanje cen zdravil na recept, kar naj bi v javno blagajno prineslo dodatnih 228 milijard ameriških dolarjev. 15-odstotni globalni davek na velika podjetja in obdavčitev ultra bogatih naj bi prinesla 451 milijard dolarjev. Skupaj gre za 739 milijard dolarjev novih davčnih prihodkov.
 
Od tega naj bi se 369 milijard dolarjev porabilo za investicije za zeleni energetski prehod, 64 milijard dolarjev pa bo šlo za javno zdravstveno zavarovanje. Preostanek, dobrih 300 milijard dolarjev, bodo porabili za pokritje javnofinančnega primanjkljaja.

Bolj kot vsebina zakona je presenetila hitrost demokratskih parlamentarcev, ki so na svojo stran uspeli dobiti tudi senatorja Joeja Manchina, ki sicer ne podpira Bidnove zelene agende. Analitiki pričakujejo, da bi bil zakon lahko potrjen že septembra. A v luči novembrskih volitev bi to lahko bil preskromen in prepozen ukrep.
 

 

Trenutno ni komentarjev za novico. Bodi prvi, ki bo komentiral ...

Pusti komentar