Recesija: Zakaj se Američani bojijo reči bobu bob?

Po projekcijah modela GDPNow, ki ga vodi centralna banka v Atlanti, se bo realni BDP v ZDA skrčil tudi v drugem letošnjem četrtletju. Uradni podatki bodo znani jutri. Četudi to tehnično pomeni recesijo, se politični esteblišment in nekateri ameriški ekonomisti na vse pretege izogibajo tej besedi. Razlog za to je tako političen kot ekonomski.

Kaj sploh je recesija?

"Tehnično recesijo največkrat definiramo kot dva zaporedna četrtletna padca realnega BDP," je za Bloomberg Adria pojasnil dr. Anže Burger, izredni profesor za področje ekonomije na ljubljanski fakulteti za družbene vede. "Recesija pa je padec splošne ekonomske aktivnosti, ki jo zaznamo kot splošno znižanje realnih dohodkov, padec realnega BDP, povečanje brezposelnosti, znižanje industrijske proizvodnje in padec potrošnje." Pri recesiji gre za del popolnoma normalnega kapitalističnega cikla ekspanzije in nato krčenja gospodarske aktivnosti. V ZDA se recesija v povprečju zgodi vsakih šest let in pol.

Bela hiša trdi, da četudi bodo uradni podatki pokazali, da se je ameriški BDP po prvem skrčil tudi v drugem letošnjem četrtletju, to še ne pomeni recesije. Koga skušajo prepričati s to zgodbo in zakaj?

"Gre za psihološko igro, v kateri skušajo politiki miriti trge, da ne bi prišlo do panike," meni Goran Novković, gospodarski analitik. "A gre za dvorezen meč, saj lahko politiki z zanikanjem realnosti izgubijo kredibilnost, kar bi bilo slabo." Predsednik ZDA Joe Biden z zanikanjem možnosti recesije po eni strani miri trge z željo, da bi se obnašali, kot da nič ni narobe. A ne gre zgolj za reševanje gospodarskega razpoloženja; interes za takšno zgodbo je tudi političen.

Retorika je podrejena prihajajočim volitvam

Američani bodo namreč novembra volili svoje predstavnice in predstavnike v kongres in senat, kjer ima demokratska stranka trenutno večino. Volivci v ZDA tradicionalno presojajo vladajoče politike na podlagi stanja ekonomije. Če ZDA razglasijo (tehnično) recesijo, bo to za ameriške volivce nedvoumen signal slabega ekonomskega stanja. To povečuje verjetnost, da bodo republikanci prevzeli nadzor nad zakonodajno vejo oblasti.

A retorične igrice, ki se jih grejo demokrati, jim lahko celo bolj škodijo kot koristijo. Ne glede na to, kakšna bo uradna različica zgodbe, vsak državljan pri sebi ve, koliko ga je inflacija udarila po žepu. Prav tako razume situacijo, če izgubi službo. Rekordno visoke cene goriva, na katere so Američani izredno občutljivi, se že poznajo na (ne)priljubljenosti trenutnega predsednika, zanikanje recesije pa bi lahko volivcem dalo občutek, da vladajoči nimajo stika z realnostjo.

Demokrati si seveda želijo, da bi ekonomija čim hitreje okrevala, inflacija pa ohladila. A najverjetneje se bo izkazalo, da so to zgolj pobožne želje.

Pristanek za ZDA bi lahko bil trd

"ZDA se soočajo s kombinacijo stagflacije in pregrevanja agregatnega povpraševanja, torej negativnega ponudbenega šoka in povečanega agregatnega povpraševanja, kar se odraža še v višji rasti cen in višji rasti nominalnega BDP," pravi Burger. Kljub nominalni rasti se zaradi rekordne inflacije krčita realni BDP in tudi kupna moč ameriških potrošnikov. Tudi drugi indikatorji ZDA napovedujejo hladno zimo.

Verjetno najbolj brutalen je v svojih napovedih ekonomist Nouriel Roubini. "Veliko je razlogov, zakaj bomo imeli hudo recesijo ter hudo dolžniško in finančno krizo," je v ponedeljek na Bloomberg TV dejal glavni izvršni direktor Roubini Macro Associates. "Napoved, da bo ta kratka in plitva, je popolnoma zavajajoča."

Bloomberg Mercury

Glavni razlog, ki ga je Roubini navedel, so zgodovinsko visoki deleži dolga po pandemiji. Po njegovih besedah imamo tokrat opravka tako s stagflacijskimi negativnimi šoki na strani ponudbe kot z visokimi deleži dolga. "V prejšnjih recesijah, tako kot v zadnjih dveh, smo imeli veliko monetarno in fiskalno rahljanje. Tokrat gremo v recesijo z zaostrovanjem denarne politike," je do dogajanja kritičen Roubini.

Obstajajo pa tudi drugačna mnenja. Profesor na Harvardu Jeffrey Frankel pravi, da BDP ni najboljši indikator stanja ekonomije in da v ZDA ne velja, da skrčenje BDP v dveh zaporednih četrtletjih pomeni recesijo. Frankel meni, da je treba upoštevati tudi druge kazalnike, kot sta gospodarska klima in PMI, na podlagi katerih sklepa, da ZDA niso in ne bodo v recesiji.

"Pripravite se na naslove, ki trdijo, da je ameriško gospodarstvo v recesiji, z vsemi odzivi javnosti in trga, ki bodo sledili. A ne bodite presenečeni, če vam dva meseca pozneje povedo nasprotno," je zapisal v zadnji kolumni za Project Syndicate.

A ne bodite presenečeni, če se Franklova razmišljanja izkažejo kot pravljica za lahko noč. Navsezadnje gre za nekdanjega ekonomskega svetovalca demokratskega predsednika Billa Clintona, ki kljub harvardski profesuri ni politično neoporečen strokovnjak. Ogromno javnih komentatorjev v ZDA je trenutno podrejenih interesom volilne kampanje pred jesenskimi volitvami.