Projekcije OECD: Zmerna rast, povišana inflacija. Kaj napovedujejo Sloveniji?

Svetovno gospodarstvo se še naprej spopada z izzivi inflacije in nizkimi obeti za rast. Rast BDP je bila v letu 2023 višja od pričakovane, vendar se zdaj zaradi zaostrenih finančnih pogojev, šibke rasti trgovine ter nižjega zaupanja podjetij in potrošnikov umirja, v svojem zadnjem poročilu ugotavlja Organizacija za gospodarsko sodelovanje in razvoj (OECD). 

Tveganja za kratkoročne obete ostajajo usmerjena navzdol in vključujejo povečane geopolitične napetosti, na primer zaradi razvoja konflikta po terorističnih napadih Hamasa na Izrael, ter večji učinek zaostrovanja denarne politike od pričakovanega, navaja danes objavljeno novembrsko poročilo OECD. Na drugi strani bi lahko bila rast močnejša, če bi gospodinjstva porabila več presežnih prihrankov, ki so se nabrali med pandemijo.

Svetovna rast bo ostala zmerna

Svetovna rast bo leta 2023 predvidoma znašala 2,9 odstotka, leta 2024 pa se bo zmanjšala na 2,7 odstotka. Ker se bo inflacija še naprej zmanjševala, realni dohodki pa se bodo okrepili, bo svetovno gospodarstvo leta 2025 predvidoma zraslo za 3 odstotke. Svetovna rast ostaja močno odvisna od hitro rastočih azijskih gospodarstev, pravijo pri OECD.

Najvišjo rast BDP v naslednjih dveh letih organizacija napoveduje Indiji (6,1 odstotka v 2024 in 6,5 odstotka v 2025, Indoneziji (5,2 v 2024 in 5,2 v 2025) in Kitajski (4,7 odstotka v 2024 in 4,2 odstotka v 2025).

Sloveniji OECD napoveduje 1,8 odstotka rasti BDP v letu 2024 in 2,7 odstotka rasti BDP v letu 2025, kar je več od povprečja držav članic OECD (1,4 odstotka v 2024 in 1,8 odstotka v 2025). Letos na bi slovensko gospodarstvo zabeležilo 1,4-odstotno rast.

Recept za Slovenijo, manj državnega zapravljanja, reforme in trg dela

OECD je v opisu razmer v Sloveniji ugotovil, da fiskalna politika "ostaja ekspanzivna v 2023" kot odraz vladnih ukrepov za blaženje visokih stroškov energije in okrevanja po katastrofalnih poplavah, a naj bi se omejila v letih 2024 in 2025.

Fiskalna konsolidacija bi morala biti v Sloveniji izvedena skozi bolj učinkovito postavljanje prioritet, saj sedanja ekpanzivna fiskalna pozicija tvega poslabšanje inflacijskih pritiskov, menijo pri OECD.

Pri OECD Sloveniji predlagajo izvedbo strukturnih reform, da bi ohranili fiskalno vzdržnost in povišali potencial za rast gospodarstva. Med ukrepi izpostavljajo vključevanje starejših delavcev na trg dela, da bi ublažili pomanjkanje delovne sile in zmanjšali davčno breme za zaposlene.

Inflacija naj bi se umirila, če ne bo novih šokov

Če ne bo nadaljnjih velikih šokov v cenah hrane in energentov, naj bi se predvidena skupna inflacija do konca leta 2025 v večini večjih gospodarstev vrnila na raven, ki je skladna s cilji centralnih bank. Letna skupna inflacija v OECD naj bi se s 7,0 odstotka v letu 2023 postopoma znižala na 5,2 odstotka v letu 2024 oziroma 3,8 odstotka v letu 2025.

 

 

Slovenija naj bi po projekcijah OECD imela v 2024 4,8-odstotno inflacijo, v 2025 pa 3,2-odstotno. Letos naj bi inflacija znašala 7,5 odstotka.

Javni dolg bi se lahko povečal za 60 odstotkov do 2040

Pri OECD opozarjajo še pred strmim naraščanjem javnega dolga. "Razmerje med javnim dolgom in BDP je danes zgodovinsko gledano visoko, vlade pa se soočajo z vse večjimi fiskalnimi pritiski, ki izhajajo iz različnih virov, vključno s staranjem družbe in potrebo po reševanju podnebnih sprememb." Raven javnega dolga v razmerju do BDP se bo glede na projekcije brez ukrepanja še naprej močno povečevala.

Dopolnjeno s priporočili za Slovenijo.

Trenutno ni komentarjev za novico. Bodi prvi, ki bo komentiral ...

Pusti komentar