Svetovno gospodarstvo je na poti šibkega okrevanja po koronavirusni epidemiji in začetku ruske vojne v Ukrajini, ki ga spremljata vztrajna inflacija in restriktivne monetarne politike centralnih bank. Organizacija za gospodarsko sodelovanje in razvoj (OECD) za letos napoveduje 2,7-odstotno rast svetovnega bruto proizdvoda (BDP), marčevska napoved je bila pri 2,6 odstotka. Za leto 2024 predvidevajo 2,9-odstotno rast.
To je manj od sedemletnega povprečja, ko je rast znašala 3,4 odstotka. Tako ZDA, evrsko območje kot tudi Kitajska bodo okrevali relativno počasi, medtem ko bo inflacija višja kot v obdobju do leta 2019. Poleg tega naj bi nesorazmerno visok delež svetovne rasti v letih 2023–24 še naprej prihajal iz Azije. Če bo gospodarski učinek ponovnega odprtja Kitajske manjši od pričakovanega, bo glavni steber svetovne rasti letos in naslednje leto oslabljen.
OECD Sloveniji za letos napoveduje 1,5-odstotno gospodarsko rast, medtem ko naj bi se leta 2024 rast v Sloveniji okrepila na 2,6 odstotka. Napoved gospodarske rasti za ZDA je organizacija dvignila na 1,6 odstotka, Kitajski pa napoveduje 5,4-odstotno rast. Obe sta za 0,1 odstotne točke višji kot v marčni napovedi.
Preberi še
OECD nekoliko izboljšal napoved o gospodarski rasti glede na november
V evroobmočju naj bi bila rast 0,8-odstotna, 0,3 odstotne točke višja od novembrske napovedi.
17.03.2023
Različne napovedi o gospodarski rasti, a vse pričakujejo upočasnitev
Napoved za Slovenijo so podale tako domače kot mednarodne institucije.
23.11.2022
Nižje cene energije pomagajo zniževati inflacijo in lajšajo pritiske na gospodinjstva, medtem ko je ponovno odprtje Kitajske spodbudilo globalno dejavnost. Kljub temu se je osnovna inflacija izkazala za vztrajno, vpliv višjih obrestnih mer pa se vedno bolj čuti v celotnem gospodarstvu.
"Celotni učinki hitrega in sinhroniziranega zaostrovanja denarne politike od začetka leta 2022 se bodo verjetno pokazali v letu 2023 in v začetku leta 2024," napovedujejo pri OECD.
Ob tem se pričakuje, da bodo centralne banke ohranjale visoke obrestne mere, večina držav pa naj bi sprejela strožjo fiskalno naravnanost, da bi blažili dolžniška bremena. Kljub temu pa bi močnejše javne naložbe, podprte z nepovratnimi sredstvi, lahko zagotovile nekaj podpore za dejavnosti v številnih evropskih državah.
Kombinacija visoke inflacije in skromnega povišanja plač je leta 2022 privedla do znižanja realnih plač. Države so uvedle obsežne podporne sheme, da bi ublažile učinke visokih cen energije in hrane na gospodinjstva. V letu 2023 naj bi realne plače v večini držav OECD prenehale upadati, zaposlenost po vsej OECD pa naj bi se v letih 2023–24 še naprej povečevala.
.webp){kind=icon}
