.webp){kind=icon}
"Svetovna rast se je leta 2022 upočasnila na 3,2 odstotka, kar je precej pod pričakovanji z začetka leta," ocenjuje Organizacija za gospodarsko sodelovanje in razvoj (OECD). Kot predvidevajo, bo svetovna rast v letih 2023 in 2024 ostala pod trendnimi stopnjami, in sicer pri 2,6 oziroma 2,9 odstotka. Prav tako naj bi se inflacija v letih 2023 in 2024 postopoma umirjala, vendar bo v večini držav ostala nad cilji centralne banke do druge polovice leta 2024, kaže poročilo OECD.
OECD je tako nekoliko dvignila pričakovanja o gospodarski rasti za letos, saj je v novemberski redni napovedi pričakovala 2,2-odstotno rast. Hkrati opozarjajo na tveganja in krhkost izboljšanih obetov.
Letna rast bruto domačega proizvoda (BDP) v Združenih državah Amerike (ZDA) naj bi se letos upočasnila na 1,5 odstotka in leta 2024 na 0,9 odstotka, saj denarna politika zmanjšuje pritiske povpraševanja. To je eno odstotno točko več od novembrske napovedi. Najvišja naj bi bila rast na Kitajskem, kjer bo po napovedih BDP letos zrasel za 5,3 odstotka, leta 2024 pa za 4,9 odstotka.
V evroobmočju naj bi bila rast nižja kot v ZDA in na Kitajskem, in sicer pri 0,8 odstotka, v letu 2024 pa naj bi se povečala na 1,5 odstotka, ko naj bi zbledeli učinki visokih cen energentov. Napoved za letos je OECD navzgor popravila za 0,3 odstotne točke glede na lanski november. Bolje od prejšnjih napovedi naj bi se odrezala predvsem Nemčija, saj naj bi zabeležila 0,3-odstotno rast, medtem ko so ji novembra napovedovali 0,3-odstotno krčenje.
Skupna inflacija v gospodarstvih G20 naj bi se leta 2024 znižala na 4,5 odstotka, medtem ko je bila lani pri 8,1 odstotka. Po podatkih OECD naj bi jedrna inflacija v razvitih gospodarstvih G20 letos v povprečju znašala štiri odstotke, leta 2024 pa 2,5 odstotka. "Denarna politika mora ostati restriktivna, dokler se ne pokažejo jasni znaki, da se osnovni inflacijski pritiski trajno znižajo," menijo pri OECD. Ker se osnovna inflacija počasi znižuje, bodo obrestne mere verjetno ostale visoke do leta 2024.
"Moč vpliva sprememb denarne politike je težko izmeriti in bi lahko še naprej razkrivala finančne ranljivosti zaradi visokega dolga in povišanih vrednotenj sredstev," pišejo pri OECD. Ponovno bi se lahko pojavili tudi pritiski na svetovnih energetskih trgih, kar bi povzročilo ponovne skoke cen in višjo inflacijo.
V vmesnih napovedih OECD ni podatkov za Slovenijo, saj so objavili zgolj gospodarska predvidevanja za največja gospodarstva. Redne napovedi, v katere so vključene tudi manjše države, pa objavijo dvakrat na leto, maja in novembra.
