Svetovno gospodarstvo se je v prvi polovici leta 2023 izkazalo za bolj odporno od pričakovanj, vendar obeti za rast ostajajo šibki. Glede na to, da denarna politika vse bolj ovira gospodarstvo, okrevanje Kitajske pa je šibkejše od pričakovanega, naj bi bila svetovna rast leta 2024 manjša kot leta 2023, napoveduje Organizacija za gospodarsko sodelovanje in razvoj (OECD). Svetovno gospodarstvo bo letos doseglo 3-odstotno rast, prihodnje leto pa bo ta počasnejša – OECD napoveduje le 2,7-odstotno rast.
Z izjemo leta 2020, ko je izbruhnila pandemija, bi to pomenilo najšibkejšo letno rast po svetovni finančni krizi. Pričakujejo, da bo nesorazmeren delež svetovne rasti v letih 2023–2024 še naprej prihajal iz Azije kljub šibkejšemu okrevanju Kitajske. Ob tem v OECD opozarjajo, da so tveganja za njegovo napoved prilagojena navzdol, saj bi zvišanja obrestnih mer lahko imela močnejši učinek od pričakovanega. Ob tem bi se lahko inflacija izkazala za trdovratnejšo, kar bi zahtevalo nadaljnje zaostrovanje denarne politike. Kitajske težave so označili kot glavno tveganje za rast svetovnega gospodarstva.
Rast v najrazvitejši gospodarstvih sveta (G20) se bo zmanjšala na 1,2 odstotka, v 20 razvijajočih trgih pa naj bi se upočasnila na 3,9 odstotka. OECD je znižal svoje napovedi rasti v evrskem območju za letos in prihodnje leto ter napovedal 0,2-odstotno krčenje nemškega BDP v letu 2023. Nemčija je poleg Argentine edina država skupine G20, ki bo letos utrpela upad bruto domačega proizvoda. Medtem ko bo rast v ZDA pri 2,2 odstotka večja od junijske projekcije, se bo leta 2024 zmanjšala na 1,3 odstotka.
Napovedano rast BDP so za Kitajsko zmanjšali zaradi umirjanja domačega povpraševanja in strukturnih pretresov na nepremičninskem trgu. Za leto 2023 so jo zmanjšali na 5,1 odstotka, leta 2024 pa naj bi se upočasnila na 4,6 odstotka.
Skupna inflacija se je v številnih državah še naprej zniževala zaradi znižanja cen hrane in energije v prvi polovici leta 2023. Jedrna inflacija – inflacija brez cen energije in hrane – pa se ni bistveno upočasnila. Ostaja precej nad cilji centralnih bank. Kot ključno tveganje ocenjujejo, da bi se lahko inflacija še naprej izkazala za bolj vztrajno od pričakovanj. To bi pomenilo nadaljnje zaostrovanje obrestnih mer ali višje ob obrestne mere dlje časa.
.webp){kind=icon}
