Rast slovenskega bruto domačega proizvoda (BDP) se je v zadnjem trimesečju pospešila na dva odstotka, kažejo danes objavljeni podatki Statističnega urada (Surs). Slovensko gospodarstvo je po slabi prvi polovici leta v drugem polletju doseglo višjo rast. Slovenski BDP je v 2025 zrasel za 1,1 odstotka. V 2024 se je povečal za 1,6 odstotka.
''Rast gospodarske aktivnosti se je lani nadalje upočasnila in bila najnižja po letu 2020, predvsem zaradi krčenja v začetku leta,'' so zapisali v Banki Slovenije (BS). K rasti BDP je prispevala domača potrošnja, ki se je v 2025 medletno zvišala za 2,6 odstotka. ''Večinoma je temeljila na zasebni potrošnji in državi, medtem ko jo je še naprej omejevalo predvsem šibko tuje povpraševanje in s tem povezano skromno investiranje podjetij.'' V Banki Slovenije za letos pričakujejo krepitev rasti gospodarske aktivnosti.
Potrošnja države raste hitreje od potrošnje gospodinjstev
V zadnjih treh mesecih leta 2025 se je vidneje povečala domača potrošnja. Na medletni ravni je zrasla za 5,4 odstotka. Končna potrošnja je zrasla za 3,2 odstotka. Potrošnja gospodinjstev je medletno zrasla za tri odstotke. Bolj se je okrepila potrošnja države, ki je bila medletno višja za 3,8 odstotka.
Bruto investicije so se na medletni ravni povečale za 13,2 odstotka. Na rast sta pozitivno vplivala povečanje investicij v osnovna sredstva in povečanje zalog, piše Surs. Bruto investicije v osnovna sredstva so zrasle za 12 odstotkov. Največ so k rasti prispevale investicije v zgradbe in objekte. Te so se skupno dvignile za 17,3 odstotka, od tega v stanovanjske zgradbe za 1,6 odstotka ter v druge zgradbe in objekte za 22,7 odstotka.
Uvoz raste hitreje od izvoza
Ob koncu leta sta se povečala tako uvoz kot izvoz. Bistveno bolj je zrasel uvoz - za 4,8 odstotka, med tem ko se je izvoz povečal za 0,5 odstotka. V celotnem letu je izvoz zrasel za 0,3 odstotka, uvoz pa za 2,1 odstotka. Podatki, kažejo, da je bila menjava s tujino manjša.
Zaposlenost upadla
Skupno je bilo v lanskem zadnjem četrtletju zaposlenih približno 1.103.000 oseb. Zaposlenost se je v 2025 zmanjšala za 0,2 odstotka. Po številu je bil upad največji v predelovalnih dejavnostih 1,8 odstotka), sledila je skupina dejavnosti trgovine, prometa in gostinstva (za 0,5 odstotka). V gradbeništvu je zaposlenost upadla za 1,4 odstotka. Po drugi strani se je v nekaterih dejavnostih povečala; najizrazitejša rast, za dva odstotka v dejavnosti uprave in obrambe, izobraževanja, zdravstva in socialnega skrbstva.
.webp){kind=icon}
