Letos statistiki zabeležili 2,7-odstotno inflacijo

Slovenija leto 2025 zaključuje z zmerno, a opazno višjo inflacijo kot leto prej. Decembra je letna rast drobnoprodajnih cen dosegla 2,7 odstotka (decembra lani 1,9 odstotka), povprečna letna inflacija v letu 2025 pa 2,4 odstotka, so izračunali državni statistiki. K rasti inflacije so največ prispevale višje cene hrane in brezalkoholnih pijač, medtem ko so se cene na mesečni ravni ob koncu leta v povprečju ustalile.

Najbolj se je v letni inflaciji poznala podražitev hrane in brezalkoholnih pijač, ki je bila 4,5 odstotka dražja kot pred letom dni in je k inflaciji prispevale 0,8 odstotne točke. Sledila je skupina stanovanja, voda, električna energija, plin in drugo gorivo, kjer so se cene zvišale za 4,3 odstotka, prispevek k inflaciji pa je znašal 0,5 odstotne točke. Po 0,3 odstotne točke sta dodali še skupini zdravstvo (podražitev 5,9 odstotka) ter restavracije in hoteli (podražitev 4,0 odstotka).

Po podatkih za december so bile storitve v povprečju 3,6 odstotka dražje kot leto prej, blago pa 2,3 odstotka. Blago za dnevno porabo je bilo dražje za 3,2 odstotka, poltrajno blago za 0,7 odstotka, medtem ko so cene trajnega blaga v povprečju ostale nespremenjene.

Na mesečni ravni decembra večjih premikov ni bilo: v primerjavi z novembrom so cene življenjskih potrebščin v povprečju ostale enake. Med podražitvami so izstopala zavarovanja, ki so se podražila za 4,5 odstotka in prispevala 0,1 odstotne točke, na strani pocenitev pa so enak učinek imeli počitniški paketi, ki so se pocenili za 3,1 odstotka.

K višji inflaciji malenkostno prispevali tudi davki

Tudi po harmoniziranem indeksu cen življenjskih potrebščin (HICŽP), ki omogoča primerjave z drugimi državami EU, je bila inflacija decembra nekoliko nižja, a podobna: 2,6 odstotka (pred enim letom 2,0 odstotka), mesečna rast cen pa 0,1 odstotka. Pri HICŽP so se storitve na letni ravni podražile za 3,8 odstotka, blago pa za 1,9 odstotka; trajno blago se je celo pocenilo za 0,6 odstotka.

Pomemben del letošnje inflacijske slike izhaja tudi iz davčnih sprememb. Razlika med harmoniziranim indeksom (HICŽP) in indeksom ob nespremenjenih davčnih stopnjah (HICŽP-CT) znaša 0,1 odstotne točke, kar pomeni, da so višji davki in trošarine letno inflacijo zvišali za približno 0,1 odstotne točke. Med ključnimi spremembami so bili prehod sladkih pijač na splošno stopnjo DDV (z 9,5 na 22 odstotkov), junijsko zvišanje trošarin na tobak in alkohol ter več sprememb trošarin na naftne derivate. Če davki in trošarine ne bi bili spremenjeni, bi bila letna inflacija po HICŽP decembra 2,5-odstotna namesto 2,6-odstotne.

V evropskem kontekstu so zadnji razpoložljivi podatki za november 2025 pokazali, da je bila harmonizirana inflacija v državah evrskega območja 2,1 odstotka, v EU 2,4 odstotka, Slovenija pa je bila pri 2,4 odstotka. Najnižjo inflacijo je imela Ciper (0,1 odstotka), najvišjo Romunija (8,6 odstotka), kar kaže na precejšnje razlike v cenovnih pritiskih znotraj Unije.