Prehranska draginja kaže zobe, vlada bo z ukrepi počakala

Medtem ko se slovenska splošna in strokovna javnost ukvarjata predvsem z napovedano obvezno božičnico, je premier Robert Golob pred dnevi omenil tudi ukrep, ki ga poznamo iz časa pandemije, to je regulacija cen hrane. Razlog za to je naraščajoča prehranska draginja, zlasti pri govejem in telečjem mesu, je pojasnil v državnem zboru.  

Tema prehranske draginje ima pri nas dolgo brado, podobno kot poskusi njene regulacije oziroma regulacije cen, zato so deležniki v živilskopredelovalni verigi in stroka previdni z ocenami in predlogi, po katerih bi lahko vlada - če sploh - posegla. 

Razmere na trgu

"Lahko potrdimo, da so se nabavne cene mesa letos zvišale za več kot 30 odstotkov," o razmerah na evropskem živinorejskem trgu pravijo pri trgovcu Spar. Ob tem dodajajo, da poskušajo vpliv dviga odkupnih cen na cene v maloprodaji omiliti, "ker je slovenski kupec zelo občutljiv za ceno". 

"Odkupna cena goveda (bikov) se je v zadnjem letu in pol dvignila za več kot 45 odstotkov," potrjujejo pri Skupini Farme Ihan. K temu dodajajo, da razlogi za podražitve izvirajo tudi iz naraščajočih stroškov dela. "To je eden ključnih dejavnikov za podražitve govejega mesa," dodajajo. Meso pridelujejo iz živali, kupljenih pri domačih kmetih in zadrugah.

Podoben trend naraščanja cen govedi zaznavajo tudi v našem največjem živilsko-predelovalnem podjetju Panvita. "Glavni razlogi višjih cen so višji vhodni stroški," poudarjajo in dodajajo, da to ne velja samo za cene govedi, ampak tudi perutnine, medtem ko se je svinjina v zadnjem letu na evropskih borzah pocenila. Glede ukrepov na odprtem trgu so skeptični, saj menijo, da bi "blokiranje cen domačega proizvajalca hitro postavilo v slabši položaj kot tujo konkurenco, ki ima večje obsege in drugačne pogoje poslovanja".

Kmetje: Odkupna cena redko vpliva na maloprodajno

Kaj se torej dogaja v primarni pridelavi, pri kmetih? Predsednik Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije KGZS Jože Podgoršek ugovarja, da odkupna cena pri pridelovalcih primarne surovine – kmetih – zelo redko in pomembno vpliva na maloprodajne cene. "To je običajno samo izgovor, ko je cena pri kmetu malo višja kot je bila v preteklem letu," pravi in poudarja, da ko je dinamika obratna, se pravi, ko odkupne cene padejo, "se na trgovinski polici to ne pozna".

 

Ocenjuje, da gre pri vsem skupaj za precej špekulacij in pričakuje, da bo vlada ob ugotavljanju razmer v verigi in razlogov, zakaj so cene narasle, predstavila rezultate ukrepa spremljanja cen po verigi, ki ga je uvedla sredi leta 2023. "Šele ko bomo imeli podatke, lahko razpravljamo o učinkovitih in ciljanih ukrepih za omilitev cenovnih pritiskov," pravi predsednik zbornice.

Po zadnjih podatkih statističnega urada Surs so se cene hrane in pijače v zadnjem letu zvišale za več kot sedem odstotkov, inflacijo pa je najmočneje navzgor potisnila prav podražitev govejega in telečjega mesa, ki je dražje za več kot 22 odstotkov. Včerajšnji podatki o septembrski inflaciji kažejo, da je največji pospešek sicer nekoliko nižji inflaciji od avgustovske znova dala hrana, in sicer za 1,3 odstotne točke.

Slovenija je pri govedini sicer prekomerno samooskrbna, vendar cena raste zaradi strukturnih premikov, pravi stroka. "Na trgu EU cena govedine narašča, konkurenca je huda tudi na nivoju klavnic, svoje pa so naredile tudi spremenjene prehranjevalne navade," pravi agrarni ekonomist in predavatelj s Katedre za agrarno ekonomiko, politiko in pravo na Biotehniški fakulteti v Ljubljani, Emil Erjavec.

 

Stroka zadržana do regulacije cen

Pristojna kmetijska ministrica Mateja Čalušić se bo danes po napovedih na to temo sestala z deležniki v verigi preskrbe s hrano. Na sestanku, kjer naj bi "govorili o stanju na trgu zaradi višjih cen hrane ter razpravljali o možnih ukrepih", kakor pravijo na Ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano (MKGP), bo prisoten tudi Podgoršek, medtem ko so nam pri Sparu, Skupini Farme Ihan in Panviti potrdili, da vabila na sestanek niso prejeli.

Agrarni ekonomist Aleš Kuhar, foto: Biotehniška fakulteta

Na MKGP na naša podrobnejša vprašanja o tem, ali bodo uvedli ukrepe, kakšni bi ti lahko bili ter ali so sploh potrebni, niso odgovorili. Podobna vprašanja smo naslovili na kabinet predsednika vlade, kjer so nas preusmerili na pristojno ministrstvo. Je pa Golob v državnem zboru dejal, da sta z ministrico o tej temi že govorila ter da se "pripravljajo novi ukrepi, s katerimi se bo poseglo na področje oblikovanja cen hrane''. ''V preteklosti smo bili uspešni, to bomo ponovili, če bo treba, tudi z regulacijo cen."

Kakšne ukrepe sploh vlada pripravlja ali pa so ji na razpolago? "Upam, da bodo predlogi regulacije bolj domiselni kot doslej, ker mora biti poseganje na trgu zelo previdno," pred hipnimi posegi svari agrarni ekonomist Aleš Kuhar. Predavatelj na Biotehniški fakulteti pravi, da bi morala vlada iz projektov popisovanja cen košarice osnovnih živil ter poznejšega spremljanja cen v verigi, ki so bili po njegovem neuspešni, potegniti lekcijo. "Rezultati teh dveh ukrepov so bili celo nasprotni od postavljenih ciljev," pravi strokovnjak.

Ne prekomerne marže, ampak strukturni izzivi

Tudi Kuhar izpostavlja strukturne izzive slovenske pridelave hrane, saj domača živilskopredelovalna panoga ni avtonomna in je podvržena vplivom iz tujine, kot pravi. "Prehransko nismo suvereni, saj bi lastniki podjetij v Sloveniji morali delovati tudi v korist državljanov, potrošnikov, ne samo samih podjetij, česar pa ne počnejo," še opozarja in dodaja, da razmere na trgu "niso tako drastične, da bi upravičevale ciljane mikroukrepe, kot je regulacija cen mesa".  

Podobno skeptičen je tudi njegov kolega Erjavec, ki pa problematizira še pravni vidik posegov. "Enostranska regulacija cen na enotnem trgu v EU ni mogoča," opozarja in dodaja, da zato s strokovnega vidika ni ukrepa ali vzvoda, ki bi to dopuščal.

Pri Skupini Farme Ihan opozarjajo, da je proizvodnja hrane kompleksen in zahteven proces, podvržen "vedno strožjim zakonodajnim zahtevam in izpostavljen mednarodnim cenovnim nihanjem, hkrati pa je panoga delovno intenzivna in za delavce premalo privlačna (višji stroški dela, pomanjkanje delovne sile, poklic je premalo cenjen)", kot naštevajo.

Podgoršek, ki meni, da "je v strukturi maloprodajnih cen vhodni material tako podcenjen, da še tako velike spremembe ne morejo vplivati na večji dvig cen", med težave uvršča še neustrezno davčno politiko države. "Tisti s statusom kmeta za dolgotrajno oskrbo plačujejo dva odstotka od svojega prejemka, kar je še enkrat več od preostalih zaposlenih," je kritičen.

Pristojna kmetijska ministrica Mateja Čalušić, foto: Bloomberg Adria/MKGP

Pretekli intervencijski ukrepi slaba popotnica

Kot opomin neuspelih posegov na trgu je projekt košarice osnovnih živil, ki so ga trgovci izigrali tako, da so živila, uvrščena v popis MKGP, pocenili, cene preostalih sorodnih produktov pa so ostale nespremenjene. "Iz izkušenj vemo, da administrativni posegi niso prinesli želenih rezultatov," so sporočili iz Panvite. "Primer košarice živil v času covida je jasno pokazal, da je ukrep poslabšal položaj domačih proizvajalcev, saj se je pritisk preusmeril nanje, medtem ko so uvozni izdelki ostali konkurenčnejši," pojasnjujejo predhodne poskuse vlade po regulaciji, ki so šli na roko tujim proizvajalcem. 

Eden od ukrepov, ki se omenja, je sicer cenovna kapica. "Izkušnje iz držav, ki so uvajale cenovne kapice, kažejo, da trgovci izgube pogosto nadomestijo z višjimi cenami drugih izdelkov, zato učinek za potrošnika ni dolgoročno pozitiven," o takšnem ukrepu dvomijo pri Panviti.

Drugi ukrep je bil projekt spremljanja cen vzdolž dobavne verige, kjer morajo deležniki mesečno sporočati podatke o količinah, poreklu ter cenah kmetijskih proizvodov in živilskih izdelkov. V nedavnem poročilu Inštituta za ekonomska raziskovanja je zapisano, da je bila mesečna rast drobnoprodajnih cen od maja 2023 nekoliko nižja od povprečja EU, kar se časovno ujema s sprejetjem odredbe o obveznem rednem pošiljanju podatkov o cenah kmetijskih pridelkov oziroma živilskih proizvodov. Ukrep je vlada uvedla sredi leta 2023.

A sogovorniki so glede na razmere na trgu skeptični tudi glede pričakovanj rezultatov zadnjega ukrepa za ugotavljanje vzroka rasti cen hrane. "Upam, da bodo na sestanku z ministrico predstavljeni rezultati ukrepa spremljanja cen, ker jih tudi po dveh letih še nismo dobili v roke," pričakovanja kmetov sporoča Podgoršek. 

Premier Golob je ob uvedbi ukrepa napovedal, da bo ta pokazal, kdo v verigi zaračunava nesorazmerne marže in je glavni krivec za prehransko draginjo. Toda predsednik KGZS dvomi o uresničitvi napovedi premierja. Najbrž bo pregled pokazal, da "vsak deležnik v tej verigi pokriva svoje stroške z maržo, saj drugače ne gre".

Meni, da je težava v specifiki slovenskega trga, saj smo po površini trgovin na prebivalca nad evropskim povprečjem. "To vpliva na maloprodajne cene, kajti obratovalni stroški trgovcev na drobno so toliko večji," povzema. O gibanju površin trgovskih centrov v Sloveniji in regiji Adria pišemo v današnji analizi.

Čalušić: Potrebne so sistemske rešitve 

Deležniki v verigi preskrbe s hrano so danes na sestanku pri ministrici Čalušić razpravljali o stanju na trgu, a kot navaja STA konkretnih ukrepov niso dorekli, popis cen košarice živil pa se zdi ministrici neprimeren. Opozorila je, da bi bila regulacija cen lahko zelo občutljiv korak in bi lahko imela nasproten učinek. Zato meni, da bi bilo bolj smiselno desetletno opazovanje povprečja dvigovanja cen. 

Predstavljena izhodišča bodo po njenih besedah zbrali v enoten dokument in pozneje o tem razpravljali s strokovnimi inštitucijami, tudi svetom za cene, da bi potencialno lahko sprejeli odločitve za kakršenkoli ukrep, kako bi omejili rast cen hrane in zaščitili slovenskega potrošnika. 

Novica je bila dopolnjena z izsledki današnjega srečanja deležnikov na MKGP.