ZDA proti EU: kako ranjeno je čezatlantsko partnerstvo?

V letu, ko ZDA obeležujejo 250. obletnico podpisa ameriške deklaracije o neodvisnosti, se zdi, kot da stojijo na pragu druge osamosvojitve od evropskih sil. Toda v poltretjem stoletju so kolonialisti in kolonisti postali najtesnejši zavezniki, prijatelji pravzaprav. Zgradili so temelje sodobne transatlantske povezave; najsilnejše in najbogatejše na svetu, ki jo partnerji poskušajo posnemati, sovražniki pa zrušiti. Oboji neuspešno. Dokler ni prišel Donald Trump in partnerstva na račun geopolitike postavil pred najresnejšo preizkušnjo doslej. Ameriški predsednik je s carinsko vojno in uporabo trgovine kot orodja politične prisile na primeru Grenlandije pokazal, da je gospodarska prepletenost lahko tudi tveganje, vir negotovosti in celo izsiljevanja ter razdora med zavezniki.

Moderator John Denhof, direktor in ustanovitelj podjetja Subtle Insights, je v svojem uvodnem razmišljanju na dogodku v organizaciji Ameriške gospodarske zbornice z naslovom ZDA 250: vpliv, prevlada ali partnerstvo opozoril na bolečo streznitev in s kančkom razočaranja ugotovil: "Tudi po 250 letih od razglasitve in podpisa deklaracije neodvisnosti ZDA se še vedno pogovarjamo o carinah," in dodal: "Medtem ko je nekoč veljala maksima, da medsebojna trgovina preprečuje vojne, nas je konflikt v Ukrajini s spremljajočimi sankcijami grobo opomnil, da ekonomska soodvisnost ni več jamstvo za mir."

Njegova opazka kaže na razpoke v čezatlantskem zavezništvu in poslovnih vezeh, kjer se namesto o strateškem razvoju pogajamo o trgovinskih ovirah. Dodal je, da je nekoč veljalo, da trgovina preprečuje vojne, ukrajinska vojna s sankcijami pa je pokazala, da je lahko tudi drugače. Kljub temu pa dejstvo, da transatlantska trgovina ustvari kar 43 odstotkov svetovnega BDP, ohranja živo upanje, ki preprečuje popoln odklop obeh celin, kamor vodi razdirajoča politika Trumpa.

Skrhano zaupanje

Temu dejstvu se udeleženci razprave niso mogli izogniti, saj se je neizogibno vrtela okoli nedavnih potez ZDA, zlasti v povezavi s Trumpovimi ambicijami glede Grenlandije, ki so v evropskih diplomatskih krogih sprožile val zgražanja in negotovosti. Ta igra moči ni le ekscentrična poteza, temveč simptom širšega premika v ameriški zunanji politiki, kjer zavezništva postajajo transakcijska, partnerstvo pa se umika logiki prevlade.

Miro Cerar, nekdanji predsednik vlade in zunanji minister, je razmere opisal kot nevarne, a hkrati kot priložnost za nujno streznitev Evrope. Poudaril je asimetrijo v dinamiki odnosov: "Za gradnjo zaupanja je potrebno veliko časa in napora, za uničenje pa zelo malo." Po njegovih besedah smo na kritični točki, kjer se odlični odnosi lahko hitro pokvarijo. Cerar opozarja, da cena za razpad zavezništva ni le geopolitična ali ekonomska, temveč moralna: "Moramo se zavedati, da uničenje zavezništva pride tudi na račun uničenja naših vrednot." Ob tem je citiral Konfucija, ki je dejal, da bi raje bil brez hrane kot brez zaupanja, s čimer je ponazoril trenutno krhkost zaupanja med Brusljem in Washingtonom.

Miro Cerar, nekdanji predsednik vlade in zunanji minister, in politolog s fakultete za družbene vede v Ljubljani Boštjan Udovič Aleš Kovačič

Negotovost narašča

Ob tem se odpira vprašanje, kako se v tej novi realnosti znajdejo Slovenija in njena podjetja. Beno Ceglar, predsednik AmCham Slovenija in direktor družbe NIL, je realistično ocenil stanje duha v poslovni skupnosti: "Negotovost se povečuje, tradicionalna zavezništva so pod pritiskom in prav zato moramo ostati optimistični." Zanj je ključno, da EU iz te krize izide močnejša in bolj odporna, kar pa ne sme pomeniti odstopa od zavezništva z ZDA. Ceglar verjame v pragmatičnost, ki presega politične napetosti: "Močno partnerstvo je odvisno od tega, kako lahko sodelujemo, ne da bi poškodovali partnerstvo." Za Slovenijo, ki je majhno in odprto gospodarstvo, je ta dinamika še posebno občutljiva, saj vsak pretres na vrhu vpliva na izvoznike.

Politolog s fakultete za družbene vede v Ljubljani Boštjan Udovič je šel še dlje in poudaril, da se vloga ZDA v mednarodnem redu temeljito spreminja. Njegova diagnoza je bila neposredna: "ZDA postajajo rival in manj partner, prihaja čas odklapljanja." Zanimiv je njegov sociološki vpogled v slovensko dojemanje Amerike, kjer prihaja do očitne disonance med kulturo in politiko. Udovič je opozoril na glavno oviro za poglabljanje odnosov: "Najbolj problematično je, da Američani v očeh Slovencev in Evropejcev niso zanesljiv partner, in to je posledica politike." Ta dualnost – ljubezen do ameriškega življenja in nezaupanje do Washingtona – je izziv za diplomacijo, ki mora v času, ko zaveznik postaja nepredvidljiv, iskati nove poti sodelovanja in ohranjati diplomatske kanale odprte.

Prve tresljaje v geopolitiki na lastni koži najprej občuti gospodarstvo. Barbara Žibert Kralj, partnerka za revizijo in zagotavljanje poslovanja v Deloittu Slovenija, je opozorila, da je največja nevarnost za podjetniški sektor negotovost, ki se v odnosu med Brusljem Washingtonom trenutno povečuje. Čeprav ZDA za Slovenijo neposredno niso najpomembnejši trgovinski partner, je posredni vpliv carin prek Nemčije in drugih velikih članic EU izjemen. Ko ameriška politika z dvigovanjem carin in protekcionizmom udari po nemški avtomobilski industriji, se to z zamikom, a neizogibno, prelije v slovenske dobaviteljske verige. "Carine dvigujejo negotovost in za podjetja je negotovost največja grožnja in tveganje," je poudarila Žibert Kraljeva.

Trenutni položaj, ko so naložbe zamrznjene in so poslovni načrti lahko le kratkoročni, neposredno zavira rast podjetij, je opozorila. Ob tem je dodala še pomemben nasvet za krmarjenje v teh turbulentnih časih, ki velja tako za politike kot gospodarstvenike: "Besede imajo moč tudi v poslu in včasih je bolje biti tiho kot pa glasno govoriti."

Barbara Žibert Kralj, partnerka za revizijo in zagotavljanje poslovanja v Deloittu Slovenija. AmCham

Trump je agresiven, ker se republikancem napoveduje poraz

Zanimiv kontrapunkt evropskemu zaskrbljenemu pogledu je podal Ryan Combs, ki je predstavil ameriško notranjepolitično dinamiko. Izvršni direktor organizacije Research Triangle Regional Partnership z izkušnjami v ameriški visoki politiki kljub političnim trenjem ostaja neomajen zagovornik transatlantske vezi: "EU je še vedno zaveznik št. 1, to je največje in najboljše razmerje na svetu, ki ga moramo zaščititi in okrepiti." Kot 'Reaganov republikanec' se sicer ne strinja z vsemi pristopi trenutne predsedniške politike v ZDA, a razume izvor Trumpove podpore med razočaranimi volivci.

Kot enega izmed razlogov za Trumpovo okrepljeno dejavnost na zunanjepolitičnem področju je navedel bližajoče se vmesne volitve, na katerih se republikancem obeta poraz na Kapitolu, kar bi predsedniku omejilo manevrski prostor pri odločanju.

"Trump je bil izvoljen, ker so bili Američani prepričani, da so ZDA pozabljene, bili so razočarani in menili, da bo Trump to spremenil. A primer Grenlandije kaže, si mislimo, da mora obstajati druga pot za krepitev ameriške vloge in državne varnosti," je dejal.

Combs je bil kritičen do nedavnih zunanjepolitičnih potez, ki so načele ameriško verodostojnost v očeh mednarodne skupnosti: "Umik iz Afganistana je bil slab za ugled in zaupanje ZDA, saj smo ljudi, ki so nam zaupali in ki smo jim obljubljali marsikaj, pustili na cedilu." Kljub temu ostaja dolgoročni optimist in verjame, da so trenutne razprtije le začasne, pri čemer poudarja trend, da se gospodarsko sodelovanje med ZDA in EU vse pogosteje seli na raven posameznih zveznih držav, mimo zvezne administracije. Na vprašanje, zakaj bodo zgodovinsko gledano zgledni gospodarski odnosi rešili partnerstvo, je omenil kulturne in pogosto medsebojne vezi. "Naši največji zavezniki so v Evropi. Vsi Američani si želijo obiskati Evropo, radi imamo to celino in menim, da bomo premagali trenutne ovire."

Evropa v iskanju avtonomije

Ajša Vodnik, generalna direktorica AmCham Slovenija, je opozorila na alarmantne razmere na področju inovacij. Medtem ko se pogovarjamo o politiki, svet drvi naprej. Vodnikova je postregla z zgovornim podatkom: "Ameriška podjetja so inovativna, EU pa ima med 20 najbolj inovativnimi podjetji sveta samo eno." Kitajska se medtem silovito krepi na področju farmacije in avtomobilske industrije, kar Evropo stiska v primež med dve velesili. Zato je ocenila, da moramo ohraniti širšo sliko in ne smemo dovoliti, da trenutna retorika zasenči dejanske interese: "Pomembno je, da pregrete razprave ne vzamemo kot merilo, odsev partnerstva med ZDA in EU." Kapitalske vezi so globoke – kar 52 odstotkov tujih naložb v EU prihaja prav iz ZDA, zato moramo ločiti politični spektakel od gospodarske realnosti.

Razprava se je dotaknila tudi prihodnosti zveze Nato. Kljub Trumpovim pritiskom, ki so bili po mnenju Cerarja celo produktivni, saj so evropske države končno začele povečevati vlaganja v obrambo, je aliansa na kritični točki. "Za majhno državo, kot je Slovenija, je Nato življenjskega pomena, saj ne gre le za 5. člen o vzajemni obrambi, temveč tudi za 4. člen, ki govori o ekonomskem sodelovanju," je opozoril Udovič. Govorniki so se strinjali, da je treba v partnerstvo vlagati in se zanj truditi. Vladavina prava ostaja tisti nujni okvir, ki preprečuje, da bi dominanca ene strani postala absolutna.

AmCham

Sklepni del dogodka je ponudil streznitveno spoznanje: Slovenija mora biti na ravni EU in v mednarodnem prostoru bolj odločna. Imeti le prvo damo v Beli hiši in deliti vrednote demokracije ter vladavine prava ne zadošča, če politika prevlada nad gospodarskimi interesi. Podjetja zahtevajo stabilnost, politika pa trenutno ponuja spektakel. Grenlandija je morda res le simptom, a jasno kaže, da so pravila igre spremenjena. Evropa mora pokazati svojo moč in identiteto, ne da bi pri tem zašla v odkrit konflikt z ZDA. Kot je dejal Cerar, partnerji v zavezništvu se v najboljšem primeru preoblikujejo in ohranijo vezi, v najslabšem pa si ob izgubi zaupanja poiščejo nove.

Za Slovenijo in njeno gospodarstvo, ki je tesno vpeto v zahodne dobaviteljske verige, bi bil slednji scenarij poguben. Zato ostaja imperativ čezatlantskega odnosa pragmatično iskanje skupnih točk in krepitev tistega dela sodelovanja, ki še vedno deluje ne glede na politične pretrese – gospodarstva, inovacij in medčloveških odnosov.