Bomo zaradi umetne inteligence potrebovali novo jedrsko elektrarno?

Umetna inteligenca porablja vse več električne energije. V ZDA tehnološka podjetja napovedujejo orjaške investicije v jedrske elektrarne, da bi zadovoljila potrebe računalniških centrov.

Microsoft, na primer, bo investiral 1,6 milijarde dolarjev za vnovični zagon reaktorja v jedrski elektrarni Otoki treh milj (Three Mile Island) v Pensilvaniji, zaprte leta 2019. Elektrarna naj bi po obnovi napajala Microsoftove podatkovne centre.

Po oceni ameriškega ministrstva za energijo bi se lahko jedrska zmogljivost v ZDA potrojila na približno 300 GW do leta 2050 - glede na okoli 100 GW danes.

Bloomberg Mercury

 

"Po desetletjih stagnacije se je zaradi splošnega porasta povpraševanja po električni energiji povečala potreba po jedrski energiji in zanimanje zanjo. Velik del te rasti porabe povzročajo umetna inteligenca in podatkovni centri, ki še posebej potrebujejo brezogljično proizvodnjo elektrike, ki deluje neprekinjeno, in to na omejenem prostoru," piše v povzetku lani objavljenega poročila ameriškega Ministrstva za energijo.

Elektriko potrebujemo za življenje

Kako je s tem v Sloveniji? Je lahko razvoj umetne inteligence dodatni razlog za gradnjo nove jedrske elektrarne.

"Razprava o elektriki za AI pri nas je kot razprava o češnji na torti, pri čemer sploh še ne vemo, kako bomo spekli torto," je za Bloomberg Adria komentiral profesor Rafael Mihalič z ljubljanske Fakultete za elektrotehniko.

''Poraba elektrike za računalniške centre AI je pomembna, a za Slovenijo je še pomembnejše to, ali bomo sploh imeli dovolj elektrike za osnovne potrebe,'' je povedal profesor Mihalič.

Sicer pa se jedrska energija in umetna inteligenca zelo dobro ujameta, kot je še dodal profesor Mihalič. Podatkovni centri namreč potrebujejo nenehno napajanje, tako imenovano 24/7 delovanje. In tudi jedrske elektrarne delujejo neprekinjeno s konstantno močjo.

Pri elektriki ni pomembna samo 'količina' elektrike, ki jo lahko proizvedejo elektrarne, ampak tudi vrsta proizvodnje, pravi profesor Mihalič. V preteklem gorivnem ciklu, na primer, je jedrska elektrarna Krško delovala s 100-odstotno učinkovitostjo.

Profesor Mihalič je opozoril, da so zadostni viri elektrike bistveni za razvoj civilizacije. Študije iz ZDA kažejo, da bi v njihovi državi brez elektrike v letu dni umrlo od 60 do 90 odstotkov ljudi. "Populacije brez elektrike namreč ni mogoče vzdrževati pri življenju."

Ali bomo v Sloveniji dobili resnično velik podatkovni center?

"Dovolj argumentov za novo jedrsko elektrarno imamo že brez AI, če bomo šli v elektrifikacijo ogrevanja in prometa," je v pogovoru za Boomberg Adria povedal profesor Luka Snoj, vodja odseka za reaktorsko fiziko na Inštitutu Jožefa Stefana.

Neznanka pa je, kako hitro se bo razvijala AI in ali bomo tudi v Sloveniji imeli kakšen res velik podatkovni center, kot je komentiral profesor Snoj. ''Za superračunalnik, kot ga načrtujejo v Mariboru, lahko ena hidroelektrarna brez težav pokrije porabo,'' je povedal.

Preigrali so več scenarijev razvoja energetike

''Razvoj umetne inteligence je vsekakor argument za gradnjo nove nuklearke,'' meni ekonomist Jože P. Damijan, avtor nedavno objavljene analize razvoja elektroenergetskega sistema Slovenije.

"Podatkovni centri in umetna inteligenca potrebujejo velike količine pasovne električne energije, kar lahko stabilno zagotovijo samo jedrske elektrarne. Ali pa plinske, vendar slednje niso zaželene zaradi ogljičnih in drugih toplogrednih izpustov," je še odgovoril profesor Jože P. Damijan.

Stringer/AFP

 

V študiji so preverili različne scenarije razvoja slovenskega elektro-energetskega sistema; od scenarija status quo, po katerem ne bi izvedli večjih investicij v proizvodne vire, do 100-odstotnega prehoda na povsem obnovljive vire.

Po njihovi analizi se Sloveniji najbolj splača prehod na scenarij OVE + jedrska, ki predvideva podaljšanje življenjske dobe NEK do leta 2063, gradnjo nove jedrske elektrarne JEK2, hkrati pa zmerno rast sončnih in vetrnih elektrarn ter razvoj hidroelektrarn.

S takšno kombinacijo bi Slovenija "dolgoročno ohranila stabilnost oskrbe, zmanjšala uvozno odvisnost in dosegla najnižje stroške v primerjavi z drugimi možnostmi", ugotavlja analiza.

Kako premostiti 15-letno vrzel do zagona nuklearke?

''V primeru gradnje nove jedrske elektrarne moči 1.100 MW, ki bi jo vključili v omrežje leta 2040 in malega modilarnega reaktorja moči 300 MW, ki bi ga v omrežje vključili 2044, bi dobili zadostne količine energije tudi za potrebe podatkovnih centrov, saj bi Slovenija po letu 2040 postala celo neto izvoznik električne energije,'' je sporočil Jože P. Damijan.

 

''Kot vmesna rešitev do začetka delovanja nove jedrske elektrarne bi lahko bile nove hidroelektrarne,'' še pravi Jože P. Damijan. "Preostali viri, vključno s plinom, so predragi, da bi bili v Sloveniji lahko konkurenčni kot lokacija za podatkovne centre ali razvoj modelov AI."

Osnovni scenarij OVE + jedrska predvideva tudi gradnjo novih elektrarn na reki Savi, ki pa so sporne z naravovarstvenega vidika. Avtorji so zato pripravili tudi različico, ki poleg kriterija izpustov CO₂ upošteva še kriterij vplivov na biodiverziteto in ne predvideva izgradnje novih hidroelektrarn na srednji Savi.

Hidroelektrarne so sporne zaradi vpliva na naravo

"Zaradi tega bi bila potrebna večja uporaba baterij in drugih hranilnikov, kar nekoliko poveča stroške, a osnovna logika ostaja enaka – jedrska energija kot temelj, obnovljivi viri kot dopolnitev." Tudi ta scenarij je izvedljiv, ugotavljajo avtorji.

Najslabše sta se obnesla scenarija status quo in 100 % OVE (obnovljivi viri energije), ki prinašata bodisi veliko uvozno odvisnost bodisi prevelika tehnična in finančna tveganja.

Gradnjo nove nuklearke v Krškem so pripravljeni sofinancirati slovenski in hrvaški podjetniki. Preberite, zakaj bi Igor Akrapovič vlagal v novo jedrsko elektrarno.