Slovensko gospodarstvo je v letu 2025 ostalo v zmerni rasti, pri čemer podatki Urada za makroekonomske analize in razvoj (Umar) nakazujejo krepitev v drugi polovici leta. BDP je medletno povečala predvsem rast bruto investicij, poudarjajo v poročilu. Rast slovenskega BDP je bila v tretjem četrtletju 0,8-odstotna desezonirano, s čimer je bila višja kot v evrskem območju; okreval je izvoz, znaten je bil tudi pospešek gradbene aktivnosti.
Kazalniki gospodarske klime se od sredine leta izboljšujejo, tako v Sloveniji kot v evrskem območju, kar podpira pričakovanja o nadaljnji rasti aktivnosti do konca leta. Najskromneje se je do oktobra povečal kazalnik zaupanja v predelovalnih dejavnostih, kjer še ni presegel dolgoletnega povprečja. Pod dolgoletnim povprečjem je ostal tudi kazalnik zaupanja potrošnikov, ki se v zadnjih mesecih ni nadalje izboljšal.
Predelovalne dejavnosti so se po padcu v prvi polovici leta v tretjem četrtletju nekoliko okrepile, rast pa so zabeležile vse tehnološke skupine dejavnosti. Gradbeništvo ostaja eden najmočnejših segmentov gospodarstva: v tretjem četrtletju je bila aktivnost kar 12 odstotkov višja, skupno pa v prvih devetih mesecih sedem odstotkov nad lansko ravnjo.
Preberi še
Gospodarska klima v Sloveniji narašča
Gospodarska klima je novembra narasla že peti mesec zapored
24.11.2025
Blaž Brodnjak, NLB: "Evropska kapitalska unija je nujna – včeraj, ne čez 15 let"
"Načrt Ursule von der Leyen je ubiti evropsko industrijo," je na forum 'Nepredvidljivi svet' na Bledu dejal Wolfgang Litzlbauer, Umdasch.
24.11.2025
Evropska komisija znižala napoved: letos le odstotek rasti BDP
Ta bo po novih podatkih Bruslja znašala le odstotek. Majska napoved je znašala dva odstotka.
17.11.2025
Zasebna potrošnja in investicije dvignile slovenski BDP, a zaposlenost in izvoz upadata
Bruto domači proizvod je v tretjem četrtletju 2025 višji za 1,7 odstotka medletno.
14.11.2025
Poraba elektrike na distribucijskem omrežju je bila oktobra za 3,6 odstotka višja kot pred letom. Industrijska poraba, ki je lahko eden od kazalnikov gospodarske aktivnosti, je bila ob enakem številu delovnih dni tekoče mesečno za 1,7 odstotka nižja, medletno pa za 2,5 odstotka višja, so zapisali v poročilu Umarja.
Medletna inflacija se je oktobra opazno okrepila, predvsem zaradi vpliva nižje osnove — lani je bil uveden nov sistem obračunavanja omrežnine za elektriko, kar letos vpliva na višjo medletno stopnjo.
Trg dela ostaja napet, a se je dinamika rahlo spremenila: Število registriranih brezposelnih se je oktobra malenkost povečalo. Konec meseca je bilo 45.670 brezposelnih, kar je 3,9 odstotka več kot septembra, predvsem zaradi sezonskega dotoka mladih po koncu študija. Medletno je brezposelnih 0,5 odstotka več delovno aktivnih, kar je povezano s povečanimi prihodi državljanov s statusom začasne zaščite.