Boštjančič: V drugem četrtletju 2022 poslabšanje gospodarske slike

Na Brdu pri Kranju poteka predstavitev publikacije OECD Ekonomski pogled za Slovenijo 2022.

OECD ugotavlja, da slovensko gospodarstvo obratuje v polni kapaciteti z visoko inflacijo. Težava naj bi bilo starajoče se prebivalstvo, kar predstavlja pritisk na trg dela in javno blagajno. Sloveniji priporočajo pospešeno izvajanje strukturnih reform, ki bi omogočile močnejšo in bolj trajnostno rast. OECD podpira slovenska prizadevanja za digitalno preobrazbo družbe, izpostavlja pa tudi, da je kapitalski trg pri nas slabo razvit.

Predstavitve se v protokolarnem centru udeležujejo tudi vidni predstavniki vlade, med drugim finančni minister Klemen Boštjančič.

"Slovenija je imela v prvem četrtletju močno gospodarsko rast, v drugem četrtletju pa že beležimo precejšnje poslabšanje. Kazalnik gospodarske klime je sicer nad dolgoletnim povprečjem, inflacija pa je visoka, najbolj zaradi visokih cen energentov in hrane," je zbranim povedal minister.

"Leta 2023 in 2024 se bo nadaljevala visoka inflacija zaradi cen energentov in hrane, rast BDP pa se bo, kot napovedujejo glavne ustanove, upočasnila. Glavni izzivi so predvsem povečanje produktivnosti, izboljšanje poslovnega in investicijskega okolja ter pospešena digitalizacija," je še dejal. Ob tem bo država skušala ohranjati visoko raven investicij.

"Tokratna inflacija v Sloveniji je precej drugačna, kot je bila v preteklosti. Ne smemo dovoliti, da inflacija postane bolj ustaljena in dolgororčno ukoreninjena," pa je dejal Boštjan Vasle, guverner Banke Slovenije. "Na področju denarne politike je treba umakniti elemente podpore. Začeli smo že s postopno normalizacijo denarne politike. Napovedali smo, da bodo v tem mesecu zviševane ključne obrestne mere, dvigi pa se bodo nadaljevali tudi septembra in v preostanku leta."

Kaj Sloveniji napoveduje in predlaga OECD?

Slovenija je imela lani visoko gospodarsko rast, ki pa jo letos ohlajajo visoke cene energentov in hrane ter ozka grla v dobavnih verigah. Inflacija naj bi ob ohlajanju gospodarstva ostala visoka, in sicer predvsem zaradi rekordne zaposlenosti.

OECD Sloveniji napoveduje 4,6-odstotno gospodarsko rast v letošnjem letu in 2,5-odstotno v prihodnjem. Domača potrošnja bo gonilo rasti. Zaradi inflacije naj bi se zvišal tudi pritisk na rast plač, kar predstavlja dodatno gonilo inflacije.

Bloomberg Adria

OECD v svojih priporočilih Sloveniji izpostavlja naslednje ukrepe:

- kratkoročna in srednjeročna konsolidacija javnih financ;

- znižanje davčne obremenitve dela, zvišanje davkov na potrošnjo, nepremičnine, uvedba ogljičnega davka;

- pokojninska reforma, ki bi povišala število let delovne dobe za polno pokojnino;

- privatizacija turizma, okrepitev upravljanja z državnim premoženjem;

- okrepitev boja proti korupciji;

- skladen regionalni razvoj in zmanjševanje razlik med urbanimi in ruralnimi območji, predvsem s pomočjo digitalizacije;

- okrepitev e-uprave, prehod od prostovoljne k obvezni uporabi nekaterih javnih e-storitev;

- digitalizacija finančnega sektorja;

- okrepitev sistema vajeništva za tehnične poklice.

"Pri nekaterih energentih smo povsem odvisni od uvoza"

Boštjančič je ob robu predstavitve publikacije odgovarjal tudi na druga vprašanja novinarjev. Glede energetske krize je dejal, da moramo vsi po svoje nekaj prispevati. "Namen zadnjega sprejetega vladnega ukrepa glede prehranske draginje je, da bodo kmetje lahko preživeli, ampak da se ne bo vse skupaj prelilo v marže in višje končne cene," je dejal Boštjančič. Hkrati je poudaril, da lahko nekaj naredimo že s tem, da poleti v svojih prostorih ohranjamo malo višje temperature, pozimi pa malo nižje.

"Glede energentov so velike razlike, pri elektriki smo denimo samozadostni, pri nekaterih energentih pa smo povsem odvisni od uvoza. Vlada načrtuje ciljne ukrepe za določene segmente prebivalstva in nekatere segmente industrije. Vse vlade po Evropi delajo na tem, da bi zmanjšale posledice draginje," je povedal minister.

V fokusu tudi digitalizacija in pokojninski sistem

Ministrica za digitalno preobrazbo dr. Emilija Stojmenova Duh je poudarila, da je v času pospešene digitalizacije družbe in gospodarstva zmanjšanje digitalnega razkoraka, do katerega prihaja zaradi neenakih možnosti dostopa do interneta, tehnologij, orodij in znanj, ena najpomembnejših prioritet tega mandata.

Minister za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Luka Mesec pa se je osredotočil predvsem na višino pokojnin, vzdržnost pokojninske blagajne in nujnost vzpostavitve sistema dolgotrajne oskrbe. Z namenom zagotavljanja primernosti pokojnin, ki je eden ključnih ciljev priporočil OECD, je izpostavil prizadevanja, da zagotovimo najnižjo pokojnino, ki bo znašala 10 odstotkov več od praga tveganja revščine oziroma najmanj 700 evrov, piše v vladnem sporočilu za javnost.

 

 

Novico še doponjujemo.

Trenutno ni komentarjev za novico. Bodi prvi, ki bo komentiral ...

Pusti komentar