Po 25 letih nov rekord, letna inflacija 10,4-odstotna

Tudi Slovenija je v juniju zabeležila rekordno inflacijo. Ta na letni znaša 10,4 odstotka, kar je največ po letu 1996. Na polletni ravni je inflacija dosegla stopnjo 8,2 odstotka, na mesečni pa 2,7 odstotka, kažejo podatki statističnega urada. K visoki letni inflaciji so največ prispevale podražitve naftnih derivatov, hrane in električne energije.

Letna rast cen, merjena s harmoniziranim indeksom cen življenjskih potrebščin, je bila 10,8-odstotna. To je indeks, ki ga pri izračunu inflacije v državah EU uporablja Eurostat. Po tem indeksu je inflacija v Španiji prav tako presegla 10 odstotkov, v Nemčiji so zabeležili 8,2-odstotno, v Franciji pa 6,5-odstotno inflacijo. Eurostat bo podatke o inflaciji v vseh državah evrskega območja objavil jutri.

Podobno inflacijo beležijo tudi druge države v regiji Adria. Maja je bila v Sloveniji inflacija (harmoniziran indeks) 8,7-odstotna, na Hrvaškem so maja zabeležili 10,7-odstotno letno inflacijo, v Srbiji 10,1-odstotno, v Severni Makedoniji pa kar 11,9-odstotno, kažejo podatki Eurostat. Iz tega podatka gre sklepati, da bo junijska inflacija v državah Adria regije še višja od slovenske.

Cene energije in hrane so šle v nebo

Tako kot preostanek Evrope tudi v Sloveniji čutimo posledice vojne v Ukrajini in protiruskih sankcij. K skupnemu dvigu cen na letni ravni so največ prispevale višje cene električne energije, plina in drugih goriv. Plin se je podražil za 49,3 odstotka, toplotna energija je dražja za 43,6 odstotka, električna energija pa za 29,3 odstotka.

Hrana je v povprečju dražja za 12,8 odstotka, cena goriv za osebna vozila pa je višja za 34,5 odstotka. Zaradi dražjih goriv so zrasle tudi cene prevoza, in sicer za 17,2 odstotka. Restavracije in hoteli so v enem letu cene dvignili za 9,2 odstotka.

Cene blaga so bile v povprečju višje za 13,1 odstotka, cene storitev pa za 5,3 odstotka.

Na mesečni ravni občutno dražja elektrika

Mesečno 2,7-odstotno inflacijo so najbolj zaznamovali dražja elektrika, počitniški paketi in hrana. Blago se je podražilo za 2,8 odstotka, storitve pa za 1,2 odstotka.

V Franciji in Nemčiji so še višjo inflacijo preprečili vladni ukrepi za zajezitev cen. Pri nas je bilo junija ravno obratno. Prenehala je veljati večina ukrepov za omilitev posledic visokih cen energentov, prav tako vlada ni podaljšala regulacije cene pogonskih goriv, ampak so omejili marže trgovcev, kar je podražilo naftne derivate.

Posledično se je električna energija na mesečni ravni podražila za 53,9 odstotka, bencin in dizel pa sta se podražila za okoli 10 odstotkov. Na mesečni ravni so se občutneje podražili še počitniški paketi, in sicer za 10,4 odstotka. Hrana je na mesečni ravni v povprečju dražja za 1,6 odstotka.

Inflacija bo še trajala

Banka Slovenije je junija napovedala, da bo letošnja inflacija znašala devet odstotkov, v naslednjem letu pa naj bi se znižala na 4,5 odstotka. Ciljni vrednosti dveh odstotkov naj bi se približala šele v letu 2024.

Evropska centralna banka (ECB) se na povišano inflacijo odziva z namigi, da bi lahko že julija dvignila ključne obrestne mere za 0,5 odstotne točke in skušala s tem ohladiti inflacijo. Ameriški FED je v zadnjih dveh mesecih ključne obrestne mere dvignil za 1,25 odstotne točke, s čimer naj bi povečal možnosti za nastanek recesije v ZDA.

Tako inflacija kot gospodarska rast se letos sicer ne obnašata tako, kot so napovedovali analitiki. Inflacija je občutneje višja od napovedi, gospodarska rast pa nižja, z možnostjo prehoda v negativno območje. Recesije še dober mesec nazaj ni upal napovedati skoraj nihče, v zadnjih dveh tednih pa verjetnost recesije v napovedih analitikov močno raste.

Vedno močnejša so tudi prepričanja, da je recesija edino orodje, ki še lahko umiri inflacijo.