V Sloveniji je junija inflacija medletno dosegla 10,4 odstotka, kar je največ po letu 1996. V zadnjem letu je postala ena najbolj pogostih besed in najbolj pereča tema. V luči rekordno visoke inflacije smo se o podražitvah pogovarjali s Tatjano Brvar, višjo svetovalko na oddelku za statistiko cen Statističnega urada Republike Slovenije (Surs): ''Visoka rast cen življenjskih potrebščin se nadaljuje. Letna inflacija je 10,4-, polletna 8,2-, mesečna pa 2,7-odstotna.''
Ali vas je pri najnovejših podatkih življenjskih potrebščin kaj presenetilo? Pred dvema mescema se je na primer najbolj podražilo zmrznjeno sadje. Ali kakšen podatek zelo izstopa?
Ne, višje cene dobaviteljev se zdaj bolj opazno odražajo v trgovskih maloprodajnih cenah, kar so trgovci napovedali že pred časom, saj so se cene pri proizvajalcih kmetijskih proizvodov in drugih proizvajalcih že lansko leto močno zvišale. V tem mesecu se je podražilo skoraj vse. Inflacijo generirajo višje cene goriv in energije, ki so se v lanskem letu zvišale za 36,4 odstotka, ter hrane. Cene hrane so se glede na prejšnji mesec zvišale za 1,6 odstotka, v primerjavi z lanskim junijem pa za kar 12,8 odstotka.
Preberi še
Po 25 letih nov rekord, letna inflacija 10,4-odstotna
Na polletni ravni je dosegla stopnjo 8,2 odstotka, na mesečni 2,7 odstotka.
30.06.2022
Vladni ukrepi nekoliko ohladili inflacijo v Nemčiji
Naraščajoči izdatki vlad za subvencioniranje povišanih cen silijo ECB v premislek o višini julijskega zvišanja obrestnih mer.
29.06.2022
Azijski indeksi zaradi bojazni pred recesijo upadli
Vrednosti delnic na azijskih trgih upadle zaradi ponovne skrbi vlagateljev o vse bolj negativnih obetih za svetovno gospodarstvo, ko centralne banke po svetu zaostrujejo denarno politiko.
29.06.2022
Zaupanje nemških potrošnikov najnižje od združitve leta 1990
Na razpoloženje vplivajo vse višja inflacija, prekinjena dobava ruskega plina in vojna v Ukrajini.
28.06.2022
Napoved objav: Kaj vse nas čaka ta teden
Pripravili smo pregled objav za ta teden. Kateri podatki bodo znani?
27.06.2022
Če izločimo energente in hrano, kaj ugotovimo?
Če ne upoštevamo hrane in brezalkoholnih pijač ter goriv in energije, bi bila letna inflacija šestodstotna. Povedati pa moram tudi, da je prenehala veljati glavnina ukrepov za omilitev posledic visokih cen energentov, zato so se v juniju pričakovane cene nekoliko bolj zvišale, seveda najbolj električne energije.
Kako pogosto pride do sprememb v košarici življenjskih potrebščin? Koliko se je košarica spremenila v primerjavi z letom 2015?
Seznam dobrin v košarici je podroben seznam izdelkov in storitev z opisi in merskimi enotami količin izdelkov in storitev, za katere zbiramo cene. V izbor so vključeni vsi tisti proizvodi, katerih delež je večji od 0,1 odstotka v skupni potrošnji prebivalstva. Košarica tako lahko najbolje odraža gibanje cen sorodnih proizvodov oziroma splošno gibanje cen. Košarico dobrin posodabljamo vsako leto decembra in velja za naslednjo leto.
Nekatere proizvode iz košarice izločimo, obenem pa dodajamo nove reprezentativne proizvode in storitve. V primerjavi z letom 2015, ko je bilo v košarici 706 proizvodov in storitev, jih je to leto 768. Že lansko leto smo med drugim v košarico dodali aktualne proizvode, kot so na primer kirurške zaščitne maske in razkužilo za roke, letos pa med drugim paketno dostavo, souporabo vozil in električne avtomobile.
Kako se metodologije merjenja inflacije med državami razlikujejo? Ali so podatki med državami sploh primerljivi?
Podatki med državami Evropske unije so primerljivi, saj je v ozadju evropska uredba, ki določa enotno, harmonizirano metodologijo izračuna inflacije. Vsebuje na primer določitev uteži, uporabo evropske klasifikacije individualne potrošnje po namenu in podobno. Indeks se imenuje harmonizirani indeks cen življenjskih potrebščin in meri spremembe drobnoprodajnih cen izdelkov in storitev glede na sestavo izdatkov, ki jih domači in tuji potrošniki namenjajo za nakupe dobrin končne porabe na ozemlju Slovenije. Govorimo o načelu domače porabe.
Za izračun domače inflacije, ki jo merimo z indeksom cen življenjskih potrebščin, se uporablja načelo nacionalne porabe, torej so v ozadju podatki, ki jih domače prebivalstvo namenja doma in v tujini. Večina držav računa oba indeksa. Inflacija narašča tudi v drugih državah. Razpolagamo z majskim podatkom. V evroobmočju je bila maja 8,1-odstotna, na ravni EU pa 8,8-odstotna. Najvišjo inflacijo beležijo pribaltske države. V Sloveniji je bila v maju 8,7-odstotna, v juniju pa je višja, 10,8-odstotna. Prvi podatki za evroobmočje za mesec junij bodo znani danes.
Dojemanje inflacije je zelo različno. Nekdo najbolj čuti inflacijo na borzah ali na trgu nepremičnin, nekdo drug pri nakupu potrebščin.
Inflacija, ki jo objavljamo, je inflacija povprečnega potrošnika. Osebne inflacije ne računamo.
V Španiji je zaradi spora z vlado odstopil prvi mož statističnega urada. Kako gledate na to, da se statistka lahko zlorablja za sprejemanje političnih odločitev in ukrepov?
Lahko povem le, da je statistični urad neodvisna suverena institucija, delujemo v skladu z zakonom, najvišjimi standardi in transparentno. Podatek o inflaciji je vedno objavljen ob 10.30 na zadnji delovni dan v mesecu, ko je tudi dostopen vsem uporabnikom hkrati. Do takrat je podatek tajen, izjem ni.
Inflacijo spremljate od blizu. Kakšna so vaša pričakovanja, kdaj se bo začela umirjati?
Zaenkrat je inflacija visoka in po vseh napovedanih podražitvah, ki so načrtovane letos, se, kot kaže, še ne bo umirila.