Stroški konflikta pritiskajo na realno gospodarstvo, vlade zaradi visoke zadolženosti vse težje pomagajo

Odkar sta ZDA in Iran podpisala memorandum o soglasju, ki sprtima stranema daje 60 dni časa za sklenitev bolj kompleksnega in trajnega mirovnega dogovora, se trgi – z izjemo občasnih skrbi, povezanih z mehurčkom umetne inteligence (AI) – navdušujejo nad mirom.

Ta teden so precej upadle cene zlata in nafte, dveh surovin, ki so jih trgi med vojno v Iranu podrobno spremljali. Cena zlata je v sredo upadla pod štiri tisočake, cena nafte brent pa se je isti dan spustila pod 75 dolarjev za sod.

Hitro odprtje Hormuške ožine, ki jo je Teheran zaprl le nekaj dni po začetku izraelsko-ameriških napadov, svetovnemu gospodarstvu vliva optimizem, da se bo otresel stagflacijske spirale, v kateri se je znašel marca.

Tankerji ta teden Hormuško ožino prečkajo z vklopljenimi satelitskimi signali, kar kaže na vse večje zaupanje ladjarjev v varno plovbo skozi ožino. Mednarodna pomorska organizacija je sporočila, da je prejela varnostna zagotovila, ki omogočajo izplutje več sto ladij iz Perzijskega zaliva, je v sredo poročal Bloomberg.

Svetovno gospodarstvo je posledice konflikta doslej preživelo razmeroma dobro, predvsem zaradi predhodno nakopičenih zalog, prilagoditev v dobavnih verigah in sprememb v povpraševanju, kot ugotavlja mednarodna zavarovalniška skupina Coface. A ta zaščitni učinek postopoma popušča, dodajajo.

Začasne prekinitve proizvodnje v posameznih panogah, vnovična krepitev inflacijskih pritiskov in zaostrovanje finančnih pogojev namreč kažejo, da se stroški konflikta vse bolj prelivajo v realno gospodarstvo. Obenem imajo vlade zaradi visoke zadolženosti in omejenega fiskalnega prostora vse manj možnosti za dodatno podporo gospodarski aktivnosti in dohodkom prebivalstva.

V teh okoliščinah je Coface znižal napovedi svetovne gospodarske rasti. Za leto 2026 zdaj pričakuje 2,3-odstotno rast, za leto 2027 pa 2,5-odstotno rast. Skupno to pomeni znižanje napovedi za 0,6 odstotne točke v primerjavi s prejšnjimi ocenami.

Ta negotovost podjetja spodbuja k povečevanju varnostnih zalog, s katerimi želijo zmanjšati tveganje morebitnih prihodnjih motenj. Zaradi zahtevnejših poslovnih razmer Coface pričakuje nadaljnjo rast insolventnosti podjetij, ki naj bi letos na svetovni ravni dosegla šest odstotkov. Še izrazitejše povečanje števila insolventnosti lahko pričakujemo v nekaterih večjih gospodarstvih, predvsem v ZDA, Franciji in na Japonskem, menijo.

Napovedi za regije

Na Bližnjem vzhodu so posledice konflikta najbolj občutile države Perzijskega zaliva. Njihova močna odvisnost od prometa skozi Hormuško ožino je povzročila izrazito upočasnitev gospodarske aktivnosti, saj so motnje v transportu in trgovini neposredno prizadele ključne izvozne tokove.

V Evropi gospodarsko okrevanje še naprej zavirajo višje cene energije in dolgotrajna negotovost, ki pritiskajo na domače povpraševanje. Coface zato za evrsko območje v letu 2026 napoveduje skromno, 0,7-odstotno gospodarsko rast.

V ZDA se medtem znova krepijo inflacijski pritiski. Inflacija se je z 2,4 odstotka februarja zvišala na 4,2 odstotka maja, kar zmanjšuje kupno moč gospodinjstev. Najbolj so na udaru gospodinjstva z nižjimi dohodki, ki večji delež prihodkov namenjajo za osnovne življenjske potrebščine.

V Aziji je gospodarska slika bolj raznolika. Nekateri sektorji še naprej dosegajo izjemne rezultate, pri čemer izstopa izvoz južnokorejskih polprevodnikov, ki se je od začetka leta povečal za 153 odstotkov. Hkrati se drugi deli gospodarstva soočajo z naraščajočimi stroški in pritiski na marže.

V gospodarstvih v razvoju, zlasti v Latinski Ameriki, se je šok odrazil predvsem v ponovni rasti inflacije in zaostrovanju denarne politike. V Braziliji je ključna obrestna mera dosegla 14,5 odstotka, kar dodatno draži financiranje in omejuje prostor za gospodarsko rast.

Depositphotos

 

Med evropskimi državami najbolj perspektivna Nemčija

Iranska vojna je Evropo pustila v slabem makrozdravju. Inflacija se je v evroobmočju dvignila nad tri odstotke, kar je Evropsko centralno banko (ECB) prisililo k zvišanju obrestnih mer.

Analitiki Cofacea se ne strinjajo s konsenzom, da bi morala ECB obrestne mere zvišati še enkrat ali dvakrat. V tem scenariju naj bi Evropa leta 2026 zabeležila 0,7-odstotno rast BDP, leta 2027 pa enoodstotno rast. "V Evropi obstaja veliko negotovosti, ne le zaradi volilnega cikla, temveč tudi zaradi časovnice obsežnega nemškega fiskalnega načrta."

Pri Cofaceu sicer pričakujejo solidno gospodarsko rast v Nemčiji in na Nizozemskem ter zmernejšo rast v Italiji, Španiji in Združenem kraljestvu in Avstraliji. "Fiskalna poraba v Nemčiji bo letos eden največjih neznanih dejavnikov za evropsko gospodarstvo. Znesek, ki bo porabljen v prihodnjih 12 letih, je ogromen. Skupaj je bilo namenjenih 500 milijard evrov, investicije pa se bodo leta 2026 povečale na skoraj 60 milijard evrov dodatnih letnih investicij," so povedali.

Pri tem izpostavljajo težavo, saj se ves ta denar ne porablja pravočasno. "Lani je vladi uspelo porabiti le 64 odstotkov, torej manj kot dve tretjini denarja, namenjenega posebnemu skladu za infrastrukturo in podnebno nevtralnost. Največja težava so dežele nemške zvezne regije. Tem ni uspelo porabiti nič od tega denarja."

"Dobra novica je, da je načrt sicer na pravi poti. Fiskalna poraba v Nemčiji bo v letih 2026 in 2027 nemški gospodarski rasti dodala po 0,5 odstotne točke. Vendar bo kljub temu fiskalnemu spodbujevalnemu učinku rast v Nemčiji letos ostala zelo šibka. Vojna v Iranu je povzročila precejšnja znižanja napovedi. Leto smo začeli z napovedjo enoodstotne rasti v Nemčiji, zdaj pričakujemo le 0,4-odstotno rast," povedo. Za leto 2027 napovedujejo 0,9-odstotno rast.

"Težava je, da poleg javnih investicij ne bo veliko drugih delov gospodarstva delovalo prav dobro. Zasebne investicije ostajajo težava, zlasti na strani podjetij. Nemška podjetja so precej pesimistična, in ko investirajo, pogosto investirajo v tujini," sklenejo.