.webp){kind=icon}
Evroobmočje se spopada s povišano inflacijo, ki bo "še nekaj časa ostala visoka, kar predstavlja izziv za monetarno politiko", je na novinarski konferenci v portugalski Sintri povedala predsednica Evropske centralne banke Christine Lagarde.
ECB sledi načrtu normalizacije, tj. srednjeročni ustalitvi inflacije na ciljni ravni dveh odstotkov. Ta teden se zaključijo odkupi obveznic. Na zasedanju izvršilnega odbora ECB 21. julija bodo bančniki dvignili tri ključne obrestne mere za četrt odstotne točke, v septembru pa bo po potrebi sledil tudi večji dvig. Po septembru bo sledilo "postopno, a vztrajno" dviganje obrestnih mer, je pojasnila Lagarde.
Monetarno politiko vodita načeli postopnosti in izbirnosti. Prvo načelo omogoča odločevalcem, da sproti ocenjujejo vpliv odločitev na ekonomijo, drugo pa zagotavlja, da politiko prilagodijo v primeru spremenjenih okoliščin. Pri vzpostavljanju stabilnosti cen je ključna fleksibilnost, pravi Lagarde.
Kot ključni težavi pri boju z inflacijo je Lagarde izpostavila negotovost zaradi zunanjih dejavnikov in neenakomeren institucionalni ustroj evroobmočja, ki je sestavljen iz 19 državnih finančnih trgov.
Kot glavni razlog za povišano inflacijo je Lagarde navedla serijo zunanjih šokov, predvsem prekinitev svetovnih dobavnih verig v povezavi s povečanim povpraševanjem. To je najbolj vplivalo na cene energentov, višanje katerih je le še stopnjevala vojna v Ukrajini. Ta je povzročila tudi višje cene hrane. Evropa je zaradi svoje energetske odvisnosti občutila akuten vpliv teh inflacijskih šokov, meni Lagarde.
"Cene energentov, hrane in industrijskih proizvodov skupno prispevajo 80 odstotkov k inflaciji, s katero se srečujemo od začetka leta," je povedala.
Drugi razlog je povečano povpraševanje znotraj Evrope, ki ga povzroča odpiranje po pandemiji. Toda velikost in kompleksnost teh dejavnikov ustvarja negotovost glede vztrajnosti trenutne inflacije. Konec vojne je težko napovedati; enako velja tudi za prekinitve ruske dobave, ki dvigajo cene plina.
Lagarde se zaveda, da bo monetarno politiko težko prenesti na vse države evroobmočja, saj ima vsaka država svojo monetarno politiko. ECB se bo skušala izogniti nepotrebni fragmentaciji, a je prioriteta prenos skupne monetarne politike, ki bo stopnjo inflacije vrnila na ciljno raven. "Ker suverene države evroobmočja izhajajo iz različnih fiskalnih pozicij, lahko pride do rasti razlike med donosnostjo obveznic."
Za spopad s tem problemom Lagarde obljublja fleksibilnost pri odkupu obveznic v okviru pandemskega programa (PEPP), s čimer bi lahko priskočili na pomoč slabše pozicioniranim državam. Napovedala je tudi nov inštrument, o katerem razmišlja izvršilni odbor.
ČLANEK DOPOLNJUJEMO
