Organizacija za gospodarsko sodelovanje in razvoj (OECD) je danes objavila novo gospodarsko napoved. Rast svetovnega gospodarstva v 2026 ostaja nespremenjena pri 2,9 odstotka. Znižali pa so napovedano rast svetovnega bruto domačega proizvoda (BDP) v 2027. Namesto 3,1 bo svetovno gospodarstvo zraslo za tri odstotke, ocenjujejo.
Znižali napovedi
OECD je znižala napoved rasti za evrsko območje za 0,4 odstotne točke na 0,8 odstotka. Napovedi za dve največji gospodarstvi Nemčijo in Francijo sta bili popravljeni navzdol na 0,8 odstotka. Organizacija je prav tako zvišala napoved inflacije za evroobmočje za 0,7 odstotne točke na 2,6 odstotka.
''Razvijajoči se konflikt na Bližnjem vzhodu ima človeške in gospodarske stroške za neposredno vpletene države in bo preizkusil odpornost svetovnega gospodarstva,'' pišejo. Zaustavitev pošiljk nafte skozi Hormuško ožino in zaprtje ali poškodba energetske infrastrukture sta povzročila porast cen energije in ovirata svetovno oskrbo z energijo in drugimi pomembnimi dobrinami, kot so gnojila. Pred eskalacijo konflikta je svetovna rast ostala odporna, aktivnost pa so spodbujale močne naložbe in proizvodnja, povezana z umetno inteligenco, ter ugodni finančni in fiskalni pogoji.
Višje cene energije in motnje v dobavnih verigah prihajajo v času, ko inflacija v nekaterih večjih gospodarstvih, kot so Brazilija, Mehika, Turčija, Združeno kraljestvo in ZDA, ostaja nad ciljno vrednostjo. Srednjeročna inflacijska pričakovanja so se po skoku cen energije zvišala.
Skok cen energije in nepredvidljiva narava razvijajočega se konflikta na Bližnjem vzhodu bosta zvišala stroške in zmanjšala povpraševanje, kar bo izravnalo negativne učinke močnih naložb in proizvodnje, povezanih s tehnologijo, nižjih efektivnih tarifnih stopenj in zagona, prenesenega iz leta 2025. Te projekcije so pogojene pod predpostavko, da se bo trenutni obseg motenj na energetskem trgu sčasoma umiril, cene nafte, plina in gnojil pa se bodo od sredine leta 2026 naprej postopoma zniževale.
Carinske stopnje ZDA so se znižale po sodbi vrhovnega sodišča ZDA. Še posebej velika znižanja so bila predvidena za več držav v razvoju, vključno z Brazilijo, Kitajsko in Indijo. Kljub temu pa skupna efektivna carinska stopnja ZDA ostaja precej višja od tiste, ki je veljala pred letom 2025, dodajajo.
Nadaljnji skok cen energije bi znatno prizadel rast in inflacijo
Tržna pričakovanja kažejo na postopno zniževanje cen energije, kar je predpostavka, na kateri temeljijo trenutne napovedi. Dolgotrajne motnje v dobavi skozi Hormuško ožino ali dolgotrajno zaprtje naftnih in plinskih obratov privedle do bistveno slabših rezultatov. Simulacije v poročilu raziskujejo scenarij, v katerem se cene nafte in plina dvignejo precej nad osnovne napovedi. V tem primeru bi lahko bil svetovni BDP do drugega leta za približno 0,5 odstotka nižji, medtem ko bi bila inflacija v prvem letu višja za približno 0,7 odstotne točke, v drugem pa za 0,9 odstotne točke.
Inflacija v državah G20 naj bi bila leta 2026 za 1,2 odstotne točke višja od predhodno pričakovane, in sicer pri štirih odstotkih, nato pa se bo leta 2027 znižala na 2,7 odstotka. Napovedi so narejene ob predpostavki popuščanja pritiskov na cene energije. Pričakujejo, da se bo osnovna inflacija v razvitih gospodarstvih G20 znižala z 2,6 odstotka v 2026 na 2,3 odstotka v 2027.
Pomembno tveganje za negativne obete je, da bodo vztrajne motnje v izvozu z Bližnjega vzhoda, ki bodo še bolj zvišale cene energije, kot je bilo predvideno, in poslabšale pomanjkanje ključnih surovin, povečale inflacijo in zmanjšale rast. Takšen scenarij ali nižji od pričakovanih donosi naložb v umetno inteligenco bi lahko sprožili tudi obsežnejše prevrednotenje na finančnih trgih. To bi oslabilo povpraševanje in povečalo tveganja za finančno stabilnost.
Kaj svetuje OECD?
Centralne banke bodo ostati pozorne na spremembe v ravnovesju tveganj, da bi zagotovile, da bodo osnovni inflacijski pritiski ostali omejeni. Države se bodo morale bolj fiskalno vzdržno obnašati. Naraščajoče cene energije spodbujajo zanimanje za ukrepe za podporo gospodinjstvom in podjetjem. Vsi ukrepi bi morali biti začasni in namenjeni tistim, ki jih najbolj potrebujejo.
Vladni proračuni so pod pritiskom zaradi visokih dolžniških bremen in novih zahtev po porabi, naraščajočimi obrambnimi izdatki in stroški staranja prebivalstva. Potrebna so močnejša prizadevanja za omejevanje in prerazporeditev porabe, izboljšanje učinkovitosti javnega sektorja in povečanje prihodkov, ki bodo določena v okviru verodostojnih srednjeročnih prilagoditvenih poti, specifičnih za posamezne države. Predlagajo tudi zmanjšanje odvisnosti od uvoženih fosilnih goriv in pospešitev ukrepov za energetsko učinkovitost.