Rast industrijske proizvodnje v evrskem območju oktobra najvišja letos

Industrijska proizvodnja v evrskem območju je oktobra 2025 dosegla najvišjo letno rast v letošnjem letu. Po prvih ocenah Eurostata se je obseg proizvodnje v primerjavi z oktobrom 2024 povečal za dva odstotka, v celotni Evropski uniji pa za 1,9 odstotka.

Tudi mesečna dinamika je bila ugodna: v evrskem območju se je proizvodnja okrepila za 0,8 odstotka, kar je občutno več kot mesec prej, ko je bila rast zgolj 0,2-odstotna. V EU kot celoti je bila mesečna rast skromnejša, pri 0,3 odstotka, potem ko je septembra dosegla enoodstotno povečanje.

V evrskem območju se je okrepila proizvodnja v vseh glavnih skupinah industrijskih proizvodov: od vmesnih dobrin, kjer je bil napredek skromen, do energentov, kjer je bila rast najbolj izrazita. Povečala se je tudi proizvodnja investicijskega blaga, medtem ko sta se pri potrošniških dobrinah, tako trajnih kot netrajnih, pokazala opazna skoka. V EU je bila slika podobna, le pri netrajnih dobrinah je proizvodnja rahlo upadla, kar kaže na nekoliko drugačno potrošniško dinamiko v državah zunaj evrskega območja.

Največja rast na Irskem v Luksemburgu in na Hrvaškem

Med državami članicami je bila mesečna rast industrijske proizvodnje najopaznejša na Irskem, v Luksemburgu in na Hrvaškem, kjer je povečanje preseglo tri odstotke. Na drugi strani so največje padce beležile Švedska, Belgija in Danska, kar dodatno potrjuje razhajanja v industrijskem ciklu znotraj Unije.

Na letni ravni se v evrskem območju krepi predvsem proizvodnja energentov, ki je bila oktobra za 4,5 odstotka višja kot leto prej. Prav tako so, čeprav z nižjo intenzivnostjo, rasli segmenti investicijskih in vmesnih dobrin ter trajnih potrošnih dobrin. Najhitreje pa se je povečala proizvodnja netrajnih potrošnih dobrin, kjer so proizvajalci beležili skoraj petodstotno rast. Podobna struktura rasti je bila prisotna tudi na ravni EU, kjer so netrajne dobrine beležile približno 4,4-odstotno povečanje, energija pa 3,4-odstotno.

Najizrazitejšo letno rast industrijske proizvodnje sta oktobra zabeležili Irska in Latvija, kjer se je obseg proizvodnje povečal za 8,7 odstotka. Sledile so Grčija, Švedska in več držav, ki postopoma okrevajo po lanski stagnaciji. Med državami z največjimi padci izstopajo Bolgarija, Slovaška in Madžarska, kar kaže na trajnejše strukturne težave v njihovih industrijskih panogah, zlasti avtomobilski in kovinski.

Slovenija z novim padcem industrijske proizvodnje

Medtem ko je večina držav evrskega območja oktobra beležila rast industrijske proizvodnje, se je slovenska industrija ponovno znašla v rdečih številkah. Obseg proizvodnje se je glede na oktober 2024 zmanjšal za dva odstotka, kar pomeni poglobitev negativnega trenda, ki traja že več mesecev.

Slovenija je že od začetka poletja v območju zmanjševanja industrijske aktivnosti: julija je bila rast še rahlo pozitivna, nato pa je industrijska proizvodnja avgusta padla za 1,5 odstotka, septembra za 1 odstotek, oktobra pa se je padec še pospešil.

Vzporedno s šibko domačo potrošnjo in nadaljnjim upadom naročil v ključnih izvoznih panogah – zlasti kovinskopredelovalni in avtomobilski industriji – podatki nakazujejo, da slovenska industrija zaenkrat še ne sledi okrevanju, ki ga opažamo v osrednjih državah EU.