EU proti poceni pošiljkam: Tri evre več za vsak paket iz tretjih držav

Evropska unija bo s prihodnjim letom uvedla novo dajatev na male pakete iz tretjih držav, predvsem iz Kitajske, saj želi zajeziti hitro rastoči uvoz poceni spletnih pošiljk, ki močno obremenjujejo evropske trgovce in carinske sisteme. Finančni ministri EU so potrdili začasno dajatev v vrednosti tri evre na paket, ki bo začela veljati julija 2026, dokler ne bodo uvedene stalne carinske obveznosti in novi digitalni evropski carinski sistem, predvidoma leta 2028.

Med letoma 2023 in 2024 se je število paketov z deklarirano vrednostjo pod 150 evrov več kot podvojilo – z 1,9 na 4,2 milijarde pošiljk, kar je predstavljalo kar 91 odstotkov vseh malih paketov, ki so prispeli v EU. Evropska podjetja so opozarjala, da takšna konkurenca ni vzdržna, saj so kitajske platforme, kot sta Shein in Temu, izkoriščale sistem, ki je male pošiljke oproščal plačila carine.

"Želimo enakovredne konkurenčne pogoje," je ob predstavitvi dejala danska gospodarska ministrica Stephanie Lose. Uvoz blaga, ki pogosto ne izpolnjuje evropskih varnostnih, okoljskih in potrošniških standardov, po besedah evropskih ministrov ogroža domače proizvajalce in trgovce.

Nemški finančni minister Lars Klingbeil je ob tem opozoril, da evropski trg "preplavlja nekakovostno blago, ki ne izpolnjuje standardov in predstavlja nelojalno konkurenco". Francija je pri pogajanjih igrala ključno vlogo in je poleg višjih dajatev zahtevala tudi ukrepanje proti Sheinu zaradi prodaje spornih izdelkov, med drugim otroških lutk in orožja.

Zakaj reforma? EU želi odpraviti zlorabe in izenačiti pogoje za evropske trgovce

Do zdaj je veljalo, da so pošiljke z vrednostjo pod 150 evrov obdavčene le z DDV, ne pa tudi s carino. Evropska komisija ocenjuje, da je takšen prag omogočal sistematične zlorabe, predvsem v obliki umetno znižanih vrednosti in razdeljevanja paketa v več manjših pošiljk.

Tudi slovensko Ministrstvo za finance poudarja, da je razlika v obravnavi pošiljk z vidika DDV in carine postala prevelika in izkrivlja konkurenco. Po njihovi oceni odprava praga prinaša bolj poštene pogoje, večjo transparentnost ter dodatne prihodke evropskemu proračunu. Evropska komisija ocenjuje, da naj bi skupni prihodki v 15 letih na ravni EU zrasli za 13 milijard evrov, kar pomeni približno 29 evrov dodatnih carinskih prihodkov na prebivalca.

Prihodki iz carin so sicer primarni vir proračuna EU. Države članice obdržijo 25 odstotkov, namenjenih pokrivanju stroškov pobiranja dajatev.

Slovenija podpira hitrejšo uvedbo in prehodne rešitve

Slovenija reformo podpira in se zavzema za to, da bi prehodni mehanizmi, kot je takšna trievrska dajatev, začeli veljati čim prej. Ministrstvo za finance poudarja, da Slovenija že od začetka podpira uvedbo evropskega vozlišča carinskih podatkov, ki bo digitaliziralo postopke in izenačilo pravila med članicami.

Pošiljke iz tretjih držav bodo po reformi obdavčene od prvega evra dalje, kar pomeni, da bo vsak uvoz – tudi najcenejši – sprožil carinski postopek. To bo močno vplivalo na strukturo spletnega nakupovanja, saj bodo neposredni nakupi iz Kitajske občutno dražji, medtem ko bo evropska spletna trgovina pridobila konkurenčno prednost.