Merz je začel izvajati svoj načrt za oživitev Nemčije. Zdaj bomo videli, ali bo deloval

Friedrich Merz bo kmalu ugotovil, ali bo njegov načrt za ponovni zagon Nemčije uspešen.

Kanclerjev ogromen infrastrukturni stimulans se začenja prelivati v največje gospodarstvo Evrope, saj je bilo do začetka letošnjega leta že izplačanih 24 milijard evrov, na poti pa je še več sto milijard. Dodatni zagon bi moralo prinesti tudi povečevanje obrambnih izdatkov.

Ključno vprašanje za Merza in finančnega ministra Larsa Klingbeila pa še vedno ostaja neodgovorjeno: kdaj se bodo pokazali rezultati?

"Merz in Klingbeil se zavedata, da bo njun uspeh sojen po tem, ali se bo rast vrnila," je dejal Jens Suedekum, gospodarski svetovalec Klingbeila. "Temeljno je, da se denar v gospodarstvo čim prej spravi v obtok."

Del sredstev bi lahko do nemških podjetij prišel hitro: po oceni gospodarskega ministrstva bo približno dve tretjini odstotne točke letošnje rasti izhajalo iz državne porabe. Posledično so vlagatelji bolj optimistični kot kadar koli po letu 2021, proizvodnja pa se je v zadnjem četrtletju povečala bolj, kot so pričakovali ekonomisti.

"Mora se zgoditi nek odziv," je ta teden v intervjuju dejal Brian Coulton, glavni ekonomist pri Fitch Ratings. "Tudi če gre le za dve ali tri leta neposrednega pospeška, že to, da se gospodarstvu vrne dinamika, lahko potem začne izboljševati zaupanje."

A ankete med poslovnimi voditelji kažejo, da vodstva podjetij še niso prepričana, potem ko je gospodarstvo lani doseglo le 0,2-odstotno rast – prvo rast po letu 2022. Izven Berlina podjetja, ki so dolgo podpirala blaginjo države, čakajo na dokaz, da lahko Nemčija znova oživi poslovne obete in da se lahko izognejo odpuščanjem.

Za preostanek Evrope bi dinamično nemško gospodarstvo s stabilno vlado podprlo prizadevanja, da se v sovražnem geopolitičnem okolju začrta nova smer. Če Merzev poskus spodleti, bodo evropski voditelji še težje oblikovali prepričljiv odziv na grožnje, ki jih predstavljajo Moskva, Peking in Washington.

Bloomberg

 

Nemški delniški trg je lani poskočil po zavezi prihajajočega kanclerja, da bo posodobil razpadajočo infrastrukturo in okrepil obrambno porabo; blue chip indeks DAX 40 se je zvišal za 22 odstotkov, kljub globalnim vetrovom za ključne panoge, kot sta avtomobilska in kemična industrija.

Vendar se je vladna koalicija od nastopa oblasti lani maja v anketah mučila, letos pa jo čaka pet deželnih volitev. Slab izid na katerikoli od njih bi lahko spodbudil destabilizirajoče ugibanje med poslanci in uradniki, pri čemer je skrajno desna Alternativa za Nemčijo (AfD) pripravljena izkoristiti znake šibkosti.

70-letni Merz je nujnost ukrepanja priznal že nekaj dni po začetku novega leta in poslancem povedal, da so deli gospodarstva v "zelo kritičnem" stanju ter da morajo biti prihajajoči meseci v celoti namenjeni obnovi blaginje.

Vladna prizadevanja imajo dve niti. Po eni strani skuša država na hitro spraviti v obtok 500-milijardni evrski infrastrukturni sklad v državi, ki se mu veliki projekti pogosto zatikajo, hkrati pa preoblikuje izčrpano vojsko.

Ob tem je koalicija obljubila nadaljnje korake za izboljšanje domačih razmer – še toliko pomembnejše zaradi dvomov o nemškem izvoznem poslovnem modelu. Prav tam vlagatelji želijo videti napredek.

"Za nemške delnice so pospešena amortizacija, višja usmeritev pokojninskih sredstev v delnice, nižje cene energije in manj regulacije očitno podporni dejavniki," je v zapisu strankam navedel Maximilian Uleer, vodja evropske delniške strategije pri Deutsche Bank.

Uradne napovedi, objavljene ta teden, zdaj predvidevajo odstotno rast letos. Fitch pričakuje 1,2 odstotka in ocenjuje, da osnovni investicijski kazalniki že kažejo otipljive znake izboljšanja, četudi poslovno zaupanje še ne sledi.

"Tam, kjer bi pričakovali, da se začne kazati, se res zdi, da se nekaj dogaja," je dejal Coulton. "Zlahka bi lahko postalo bolj vzdržno."

A prepogosto je Nemčija pokazala znake življenja, nato pa znova obstala. Dirk Schumacher, glavni ekonomist razvojne banke KfW, tokrat pričakuje "pomemben" učinek, ob tem pa priznava možne pasti.

"Ena nevarnost je, da bodo iz kakršnegakoli razloga nastale zamude ali pa podjetja teh naročil ne bodo mogla dovolj hitro izvesti," je dejal. "Druga pa je samouresničujoča se pesimistična spirala, ko bo poslovni sektor sčasoma vrgel puško v koruzo."

Nemška avtomobilska industrija ponazarja težave države. Stisnjena med kitajsko konkurenco in ameriške carine so podjetja od Volkswagna do Mercedes-Benza ter veliki dobavitelji lani objavljali opozorila o dobičku in zniževanje stroškov.

Hildegard Mueller, predsednica avtomobilskega združenja VDA, je v začetku meseca poudarila, kaj je na kocki. Ob pozivih k več trgovinskim sporazumom, manj birokracije in boljši infrastrukturi za električna vozila je leto 2026 opisala kot "leto odločitev za zelo, zelo veliko vprašanj z dolgoročnimi posledicami".

Nadaljnja gospodarska razočaranja bi lahko pomenila težave tudi za trg dela. Medtem ko industrijska podjetja, vključno z družbama Robert Bosch in Siemens, ukinjajo na tisoče delovnih mest, so drugi delodajalci zaposlovali, nekatera podjetja pa so osebje zadrževala v upanju na boljše čase.

"Dlje ko stagnacija traja, večja je nevarnost, da se to dejansko prevesi v upad," je dejal Sebastian Dullien, vodja raziskovalnega inštituta IMK, ki je blizu sindikatom. "Zato je tako pomembno, da javne investicije prispejo hitro in da jih spremljajo reforme."

Koalicijske napetosti so se že razplamtele zaradi prenove pokojninskega sistema, ki ob staranju prebivalstva dviguje stroške dela. Ekonomisti pozivajo tudi k osredotočenosti na znižanje cen energije, znižanje davkov in zmanjšanje birokratskih ovir.

A Merz in Klingbeil težko pridobivata tako lastni stranki kot volivce, zato imata omejeno avtoriteto za izpeljavo drastičnih ukrepov. Tri četrtine Nemcev je nezadovoljnih z delom vlade, kaže podatke anketar Forsa, AfD pa ima realno možnost, da prvič prevzame oblast v vzhodnih deželah, kot sta Saška-Anhalt in Mecklenburg-Vorpommern.

"Merz in Klingbeil jasno prepoznavata resnost položaja," je dejal Harald Christ, ki vodi odbor za nadzor nad vladnim infrastrukturnim skladom in je z obema v rednem stiku.

— Ob pomoči Sonje Wind