Finska vodi, Slovenija preseneča: kdo v EU najhitreje uvaja AI?

Evropsko gospodarstvo pospešeno vstopa v novo digitalno fazo, pri čemer proizvajalci iz EU prvič vidno prehitevajo ameriško konkurenco pri uvajanju tehnologij prihodnosti. To razkriva najnovejša analiza Evropske investicijske banke (EIB), ki podrobno primerja stopnje digitalizacije, uporabo umetne inteligence in uvajanje avtomatizacije v Evropi in ZDA.

Rezultati kažejo, da se Evropa v določenih segmentih digitalne transformacije premika hitreje kot katera koli druga velika globalna regija – Slovenija pa v tem razvoju zaseda izjemno pomembno mesto.

Evropska industrija pred ZDA pri AI

Analiza EIB razkriva, da skoraj polovica evropskih proizvodnih podjetij, natančneje 48 odstotkov, uporablja umetno inteligenco ali analitiko velikih podatkov, kar je skoraj dvakrat več kot v ZDA, kjer tovrstne tehnologije uporablja 28 odstotkov proizvodnih podjetij. Razlika je še bolj izrazita pri robotizaciji proizvodnje. Evropska podjetja industrijske robote uporabljajo v 55 odstotkih primerov, medtem ko ameriška podjetja robotiko uvedejo le v 36 odstotkih.

Slovenija pri tem izstopa kot ena najnaprednejših držav v Evropi. Po podatkih EIB več kot polovica slovenskih podjetij uporablja napredne digitalne tehnologije, kar Slovenijo uvršča nad evropsko povprečje, zlasti v proizvodnem sektorju, kjer se uvajanje robotike, avtomatizacije in analitike podatkov pospešuje iz leta v leto.

Če Evropa prepričljivo vodi na industrijskem področju, pa je slika drugačna v storitvah in infrastrukturi, kjer ZDA ohranjajo izrazito prednost. Po podatkih EIB kar 64 odstotkov ameriških storitvenih podjetij uporablja internet stvari, medtem ko v EU to tehnologijo uporablja 45 odstotkov podjetij. Razkorak je podoben v infrastrukturnih dejavnostih, kjer internet stvari uporablja 66 odstotkov ameriških podjetij in le polovica evropskih podjetij.

Podatki kažejo, da Evropa osredotočeno digitalizira industrijske procese, medtem ko ZDA hitreje digitalizirajo storitve in osnovno infrastrukturo.

Slovenija izstopa pri uporabi generativne umetne inteligence

Slovenija po analizi EIB velja za eno najhitreje rastočih držav v EU na področju uporabe generativne umetne inteligence. Delež slovenskih podjetij, ki uvajajo generativno AI, je čez 40 odstotkov, kar presega evropsko povprečje 37 odstotkov in je primerljivo z deležem v ZDA. V

V EU vodijo Finska, Danska in Nizozemska, vendar se Slovenija po hitrosti rasti hitro približuje vodilnim. Največjo dinamiko rasti zaznavajo v srednje velikih podjetjih, industriji in sektorjih, ki so močno izvozno usmerjeni.

Največ podjetij, ki uporabljajo generativno umetno inteligenco, je na Finskem (66 odstotkov), ki prepričljivo vodi med državami EU. Sledita Danska (58 odstotkov) in Nizozemska (55 odstotkov), kjer je uporaba AI že del standardnih poslovnih praks.

Slovenija se z 41-odstotnim deležem podjetij uvršča v zgornjo tretjino Evrope, tik ob bok Luksemburgu in Malti, ter precej nad povprečjem EU, ki znaša 37 odstoktov. To Slovenijo uvršča pred večje članice, kot so Nemčija (39 odstotkov), Francija (24 odstoktov) in Italija (20 odstotkov).

Kljub temu da je stopnja uvedbe AI med evropskimi in ameriškimi podjetji primerljiva, analiza EIB kaže na bistveno razliko v globini uporabe. V ZDA kar 81 odstotkov podjetij uporablja AI v vsaj dveh poslovnih procesih, medtem ko je v Evropi takšnih le 55 odstotkov. Ameriška podjetja AI integrirajo celovito – od internih procesov in trženja do razvoja izdelkov, kadrovanja in upravljanja odnosov s strankami.

V Evropi, tudi v Sloveniji, je uporaba AI pogosto omejena na izboljšanje internih procesov in podporo marketingu ter prodaji. Podatki tako kažejo, da Evropa ne zaostaja v sprejemanju tehnologij, temveč v njihovi celoviti integraciji v poslovne modele.

Gospodarstvo, kakršno ima Slovenija – tehnološko intenzivno, izvozno usmerjeno in z rastočim digitalnim ekosistemom – ustvarja odlične pogoje za vodilno vlogo v regiji. Da bi podjetja v celoti izkoristila prednosti umetne inteligence, bo potrebna širša integracija tehnologij v vse poslovne procese, več vlaganj v razvoj kadrov ter hitrejša digitalizacija storitvenih dejavnosti.

Analiza EIB tako ponuja jasen signal: Slovenija ima realno priložnost, da se uveljavi kot regionalno središče za industrijsko AI, v času ko Evropa prvič po desetletjih prevzema globalno pobudo na področju digitalizacije proizvodnje.