Evropski uradniki so v zadnjem času precej zaposleni. Evropska unija naj bi do konca oktobra podpisala okrepljeni sporazum o partnerstvu in sodelovanju, trenutno pa z Indijo potekajo intenzivni pogovori o sklenitvi sporazuma o prosti trgovini do konca leta.
A noben izmed teh sporazumov, vključno z zloglasnim sporazumom z ZDA, ni toliko kontroverzen kakor sporazum z južnoameriškim gospodarskim blokom Mercosur. Sporazum je namreč v nastajanju že zadnjih 25 let, pri čemer obljublja bolj odprt trg z več kot 700 milijoni ljudi za kmetijske izdelke Južne Amerike in industrijskih proizvodov EU. Mercosur sestavljajo Argentina, Brazilija, Paragvaj in Urugvaj.
EU si prizadeva za ratifikacijo predlaganega dogovora do konca leta, potem ko je v začetku septembra predlagala zaščitne ukrepe, s katerimi bi na svojo stran pridobila Francijo in druge skeptične države članice EU.
Preberi še
Mercosur: Avtomobilisti ga pozdravljajo, kmetje zavračajo, Golob potihoma podpira
Ekonomistka Katja Zajc Kejžar: Trgi Mercosurja so zaščiteni, tako da je potencialni vpliv sporazuma velik.
17.12.2024
EU na pragu največjega trgovinskega sporazuma v zgodovini bloka
Največja evropska nasprotnica sporazuma je Francija, ki ima okoljske in kmetijske pomisleke.
05.12.2024
Evropska komisija je pred tednom dni v septembru objavila končno besedilo sporazuma z Mercosurom, ki vključuje mehanizem za zaščito evropskih kmetov, ki so najglasnejši kritiki in nasprotniki dogovora.
V skladu s predlogom se bo začela preiskava, če se bo obseg uvoza iz držav Mercosura povečal za 10 odstotkov ali če se bodo cene kmetijskih proizvodov znižale za 10 odstotkov, povzema Bloomberg.
"Imeli smo zelo, zelo intenzivne izmenjave s predstavniki kmetijske skupnosti," je povedal evropski komisar za trgovino Maroš Šefčovič. "Želeli smo se prepričati, da smo uvedli vse previdnostne in zaščitne ukrepe, ki bi vsako državo članico in kmetijsko skupnost pomirili, da je ta sporazum dober za vse."
Bloomberg
Glavni nasprotnici sporazuma sta Francija in Poljska. Prva je po objavljenem predlogu komisije zavzela nekoliko spraven ton, saj je predstavnica francoske vlade povedala, da morajo uradniki v Parizu analizirati predlog komisije, vendar je pozdravila zaščitne ukrepe. Poljski predsednik vlade Donald Tusk pa je medtem dejal, da bo njegova država nasprotovala sporazumu, in dodal, da "trenutno ni partnerjev, ki bi ga lahko blokirali".
Glavna skrb evropskih kmetov je, da bi uvoz lahko ustvaril nelojalno konkurenco in znižal kakovost hrane. Govedina, perutnina in sladkor so med najbolj spornimi izdelki, poroča Deutsche Welle.
Ameriški pritisk
"Spor z ZDA in negotovost, ki jo vnaša Trumpova administracija, vsekakor povečujeta privlačnost sporazuma med EU in Mercosurom za podpisnice," je povedal ekonomist Črt Kostevc z Ekonomske fakultete v Ljubljani.
Ratifikacija sporazuma je bila pred slabim letom že začasno ustavljena, prav zaradi nasprotovanja evropskega kmetijskega sektorja, ki sporazum vidi kot odpiranje vrat nelojalni konkurenci latinskoameriških izdelkov. Sporazum naj bi namreč na eni strani južnoameriškim državam omogočil povečanje izvoza govedine, perutnine in sladkorja v EU, saj bo pri tem manj omejitev, po drugi plati pa bi države članice EU v Južno Ameriko lažje izvažale avtomobile, stroje in farmacevtske proizvode.
"Dinamika zadnjih mesecev in tudi odnos EU-ZDA prinaša povsem nove okoliščine, ki terjajo spremembe trgovinske politike," pove ekonomistka Andreja Jaklič.
Pomembna država v pogajanjih je Brazilija, ki od začetka trgovinske vojne z ZDA intenzivno krepi dialog z EU. "Ameriški spor z Brazilijo je povečal možnosti ratifikacije sporazuma in tudi aktiviral Mercosur, pogovori o tem že tečejo, junijsko srečanje brazilskega predsednika Lule in predsednika Emmanuela Marcona pa je bilo namenjeno predvsem temu," izpostavi Andreja Jaklič s FDV.
Čeprav gre za dogovor, ki po besedah predstojnice Katedre za mednarodno ekonomijo in poslovanje na Ekonomski fakulteti v Ljubljani Katje Zajc Kejžar prinaša "zavezo bolj prosti trgovini", njegove implikacije bistveno presegajo okvirje trgovine.
Depositphotos
Kaj prinaša sporazum?
Trgovinski sporazum med EU in Mercosurom bi glede na analize vzpostavil največje območje proste trgovine na svetu, ki bi zajemalo trg z več kot 700 milijoni potrošnikov. Z znižanjem ali odpravo visokih carin sporazum izvoznikom EU ponuja 'prednost prvega na trgu' v regiji, kjer se številni svetovni konkurenti še vedno soočajo s strmimi ovirami.
Glede na nekatere projekcije bi se izvoz EU v Mercosur lahko povečal do 39 odstotkov, kar bi pomenilo povečanje blagovne menjave v vrednosti približno 49 milijard evrov letno in podprlo več kot 440 tisoč delovnih mest po vsej Evropi. Carine, ki že dolgo ovirajo industrijo EU, bodo močno znižane ali odpravljene: odpravljene bodo carine na avtomobile, ki trenutno znašajo kar 35 odstotkov, na stroje med 14 in 20 odstotki, ter na farmacevtske izdelke do 14 odstotkov. Prav iz teh razlogov je na evropski strani največja podpornica Nemčija.
"Trgi držav članic Mercosur so precej zaščiteni, tako da je potencialni vpliv sporazuma velik," napoveduje strokovnjakinja. Na uvožene evropske izdelke so doslej veljale relativno visoke, v nekaterih primerih tudi do 35-odstotne carine. Zlasti drakonske so za avtomobile, oblačila in usnjeno obutev, kot pravi ekonomistka Zajc Kejžar.
Koristi od sporazuma pa si lahko ne nazadnje obeta tudi Slovenija, saj ta domačim podjetjem "odpira priložnosti na velikem trgu štirih držav, katerega potencial slovenska podjetja še niso polno izkoristila". Sporazum je več kot le prostotrgovinski sporazum, saj predvideva tudi odpravo necarinskih ovir, ki podjetjem omogočajo "lažji dostop do javnih naročil, storitvenega sektorja in ključnih surovin", kot dodaja.
.webp){kind=icon}
Trenutno ni komentarjev za novico. Bodi prvi, ki bo komentiral ...