Predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen je na družbenem omrežju X sporočila, da je prispela v Urugvaj, kjer bodo danes in jutri potekala pogajanja za dokončanje trgovinskega sporazuma med Evropsko unijo in Mercosurjem.
Odločevalci EU si že dolgo časa prizadevajo skleniti trgovinski sporazum s tako imenovanim Južnim skupnim trgom, znanim pod špansko kratico Mercosur. Latinskoameriški gospodarski blok sestavljajo Argentina, Bolivija, Brazilija, Paragvaj in Urugvaj.
Če bo v urugvajski prestolnici Montevideo dogovor sklenjen, bi novi prostotrgovinski sporazum med obema blokoma predstavljal največji trgovinski sporazum, ki ga je EU kadarkoli sklenila.
Preberi še
Evropska industrija izgublja zagon, BDP vseeno okrepljen
V Sloveniji 1,6-odstotna rast, ki je za 0,4 odstotka nižja kot lanskega septembra.
14.11.2024
Kitajski BYD v Evropo tudi preko Turčije
S tovarno v Tručiji bo imel koncern v kratkem že dva obrata na širšem evropskem kontinentu.
23.10.2024
Trump, Putin in jedrska kataklizma; kaj vse čaka novega šefa Nata?
O tem, kaj vse čaka Nato in EU na področju varnosti in obrambe, smo govorili z obramboslovko Majo Garb.
17.10.2024
"Ciljna črta sporazuma med EU in Mercosurjem je pred vrati," je von der Leyen zapisala v objavi na družbenem omrežju X (nekdanji Twitter). "Delajmo, prestopimo jo."
Odločitev von der Leyenove, da se udeleži današnjega vrha je znak, da pogajalci menijo, da je dogovor o paktu verjeten, so za Bloomberg povedali neimenovani viri blizu pogajalcev.
Kaj bi prinesel trgovinski sporazum?
S trgovinskim sporazumom bi se znižale carine za večino evropskega izvoza v nekatera največja latinskoameriška gospodarstva, hkrati pa bi evropski trg odprli predvsem za izvoz južnoameriških kmetijskih pridelkov. Sporazum bi tudi okrepil evropski vpliv v regiji, kjer v zadnjih letih svoj pečat čedalje bolj pušča Kitajska.
Dogovor med blokoma bi posebej ugajal evropskim avtomobilistom, ki svoja vozila v državah članicah Mercosurja prodajajo pod 35-odstotnimi carinami. Sedanje carine bi se za avtomobiliste, ki so se letos znašli v globoki krizi, postopoma odpravile v večletnem obdobju.
Visoke dajatve bi v primeru dogovora bile odpravljene tudi za druge industrijske izdelke, kot so avtomobilski deli, stroji, kemikalije, oblačila in tekstil, še navaja Bloomberg.
Sporazum, ki je bil zavrnjen že leta 2019, bi tako ustvaril integriran trg 780 milijonov potrošnikov, vendar mu nekatere članice EU še vedno nasprotujejo.
Kdo (ne) podpira trgovinski sporazum?
Največja evropska nasprotnica trgovinskemu sporazumu je Francija, ki se te dni sooča s politično krizo. Pred odhodom von der Leyen v Urugvaj Pariz svojega stališča ni spremenil, zato je možnost kompromisa manjša.
Poleg drugega največjega gospodarstva Evropske unije sporazumu nasprotuje tudi Poljska, predvsem zaradi okoljskih in regulativnih pomislekov.
Na drugi strani je velika podpornica Nemčija, ki predstavlja približno petino prebivalstva EU, in Španija, ki ima zgodovinske gospodarsko-kulturne vezi z državami Južne Amerike.
Med latinskoameriškimi državami, ki si močno prizadevajo za dogovor, je tudi Brazilija. Brazilski sekretar na zunanjem ministrstvu Mauricio Lyrio, ki vodi pogajanja z EU je v izjavi za javnost povedal, da želijo "pogajanja zaključiti še letos" in da so "polni upanja".
Odziv slovenskih kmetov
V nedavnem intervjuju za Bloomberg Adria je novi predsednik Kmetijsko-gozdarske zbornice Slovenija (KGZS) Jože Podgoršek povedal, da bi morebitni trgovinski sporazum med EU in Mercosurjem "šel na račun kmetov v EU". Podgoršek je dodal, da pri KGZ zavzemajo stališče, da Slovenija nasprotuje sporazumu, ki je škodljiv za slovenskega kmeta.
"Ne moremo namreč na eni strani od naših kmetov pričakovati spoštovanja okoljskih standardov in s tem povezanih višjih stroškov, hkrati pa na police spuščamo hrano, ki je pridelana po nižjih standardih. Na takšen način in ob veliko višjih standardih evropski in slovenski kmet preprosto ne moreta biti konkurenčna," je še povedal.