Kancler Merz je vse šibkejši. Kaj to pomeni za nemško gospodarstvo in borzo

Odkar je prevzel položaj nemškega kanclerja, se Friedrich Merz spoprijema z vrsto izzivov. Z rekordnim 500-milijardnim infrastrukturnim skladom poskuša prebuditi zaspano nemško gospodarstvo, vnovič oborožiti državo ob naraščajoči ruski grožnji in preprečiti deindustrializacijo zaradi drugega kitajskega šoka. Toda nedavni niz volilnih porazov bi lahko kanclerju, ki je oblast prevzel šele lansko pomlad, prekrižal načrte za oživitev sodobnega bolnika Evrope.

Merzeva Krščanskodemokratska unija (CDU) je v nizu deželnih volitev v vzhodni Nemčiji najprej izgubila oblast na Saškem - Anhaltu, kjer je skrajno desna Alternativa za Nemčijo (AfD) osvojila približno 44 odstotkov glasov. Nato je CDU v Berlinu, kjer je do zdaj vodila deželno vlado, izgubila skoraj tretjino podpore, v deželi Mecklenburg - Predpomorjanskem pa je celo izpadla iz deželnega parlamenta.

Prvi veliki politični poraz za nemškega kanclerja, ki je sicer dejal, da ostaja na položaju, bi lahko zasenčil dolgo pričakovano okrevanje največjega gospodarstva stare celine in ustavil zagon nujno potrebnih reform za krepitev rasti. Na udaru je tudi nemška borza, tretja največja v Evropi, ki letos zaostaja za svojimi evropskimi tekmicami.

"Šibak kancler"

Konservativci CDU so pod Merzevim vodstvom doživeli največji volilni poraz po drugi svetovni vojni. Kancler se po objavi rezultatov ni zadrževal in je priznal, da so bile volitve katastrofa. Vodilne predstavnike CDU je nato sklical na sedež stranke, kjer je poskušal preveriti, koliko podpore še ima za svoje vodenje. Za zdaj ostaja na položaju.

Ankete v Nemčiji kažejo, da je Merz najmanj priljubljeni nemški kancler po drugi svetovni vojni, čeprav je na položaju šele 16 mesecev. Njegova osebna priljubljenost med volivci se giblje tik nad 10 odstotki, tudi zaradi slabega načina komuniciranja z javnostjo.

Kanclerjevi podporniki menijo, da je čas, da se skupaj s koalicijskim partnerjem SPD še bolj zavzame za nujno potrebne reforme in izboljša komunikacijo z javnostjo. Sopredsednik SPD in podkancler Lars Klingbeil je dejal, da mora vlada oceniti položaj in se vprašati, zakaj so volivci izrazili tako močno nezadovoljstvo.

Nasprotniki iz opozicije medtem vlado v Berlinu pozivajo, naj se znebi nepriljubljenega kanclerja. Sopredsednica stranke AfD Alice Weidel je dejala, da je Merz napačen kancler in da škoduje svoji stranki. "CDU vleče navzdol skupaj s seboj," je Weidlova po volitvah povedala za ARD. "CDU se mora zlasti zdaj vprašati, ali želi nadaljevati s tem kanclerjem in levičarsko politiko. Tako namreč ne bo mogla nadaljevati."

Bloomberg

 

Obramboslovec Klemen Grošelj padca koalicijske vlade Merzevih konservativcev in levosredinskih socialdemokratov sicer ne pričakuje. Bolj skrb vzbujajoče se mu zdi, da se Nemčija vse bolj deli na dve različni volilni telesi. "Eno je vzhodnonemško, recimo postsocialistično in zelo polarizirano, kjer imamo zelo močan levi in desni politični pol. Drugo je nekdanji zahodni del, torej Zvezna republika Nemčija, kjer očitno niti AfD niti Levica še nista dosegli takšne prevlade. Seveda je Merz zdaj šibak kancler."

Na vse večjo politično razdrobljenost opozarja tudi Carsten Brzeski, globalni vodja makroekonomskih raziskav pri ING Research. "Vse skupaj je še en opomin na vse bolj razdrobljeno politično okolje: v eni deželi je zmagala desna populistična stranka, v drugi leva populistična stranka," je zapisal v poročilu in dodal: "Leta gospodarske stagnacije so prispevala k tej razdrobljenosti. Zdaj bo zaradi nje še težje končati stagnacijo."

Marjan Trobiš iz družbe Boxmar Leather, ki je tudi predsednik Združenja delodajalcev Slovenije, je povedal, da spremljajo politično dogajanje v Nemčiji. "Imajo precej težav pri sprejemanju in izvajanju napovedanih reform. Opazen je razkorak med obljubljenimi ukrepi in njihovo dejansko izvedbo, kar povečuje nezadovoljstvo med volivci," je dejal.

Makro kazalci pozitivni, avtoindustrija v globoki krizi

Makroekonomski kazalci za Nemčijo so se ob zaostrovanju politične krize sicer izboljšali. Vodilni nemški ekonomski raziskovalni inštituti so pred kratkim več kot podvojili napoved rasti za letos, potem ko je gospodarstvo v prvih šestih mesecih raslo bolje od pričakovanj, vendar so dodali, da ostaja splošno okrevanje skromno.

Nemški BDP naj bi se v letu 2026 povečal za 1,3 odstotka, kar je več kot 0,6 odstotka od spomladanske napovedi. Inštituti so svojo napoved za prihodnje leto zvišali z 0,9 na 1,1 odstotka in pričakujejo, da se bo rast v letu 2028 upočasnila na 0,4 odstotka. K izboljšanju prispevajo močnejši izvoz, proizvodnja in občutna javna poraba. Močno svetovno povpraševanje in razcvet umetne inteligence pa sta izravnala šibke naložbe in potrošnjo.

Nemško gospodarsko okrevanje bo v letih 2026 in 2027 odvisno predvsem od povečane državne porabe, medtem ko bodo šibka zasebna poraba, zadržane naložbe podjetij in pritiski na izvoznike omejevali rast, ocenjuje kreditna zavarovalnica Coface. Javnofinančne spodbude naj bi rast vsako leto okrepile za 0,4 odstotne točke, vendar bodo povečale primanjkljaj in javni dolg.

Nemški izvozni model, ki se močno opira na strojno, avtomobilsko in kemično industrijo, se spoprijema z visokimi energetskimi stroški, ameriškimi carinami in vse močnejšo kitajsko konkurenco. Brez javnofinančnih spodbud bi gospodarstvu po oceni Coface grozila ponovna stagnacija. Osrednji vzvod okrevanja bo posebni sklad za infrastrukturo in podnebno nevtralnost, ustanovljen leta 2025.

Toda podjetja in analitiki pogosto opozarjajo, da bo vsak pospešek rasti kratkotrajen, če oblikovalci politik ne bodo odpravili temeljnih težav, kot so naraščajoči stroški dela in energije ter pretirana birokracija.

Nemška mala in srednja podjetja, tako imenovani Mittelstand, ki veljajo za hrbtenico največjega evropskega gospodarstva, so medtem že izrazila zaskrbljenost zaradi volilne zmage AfD in zvezno vlado pozvala, naj končno izpelje obljubljene reforme za oživitev gospodarske rasti. Za povrnitev zaupanja v gospodarske obete Nemčije in omejitev podpore populističnim strankam je nujno potrebna sprememba politike, je za Bloomberg TV povedal Christoph Ahlhaus, predsednik nemškega zveznega združenja malih in srednjih podjetij.

"Največje tveganje je, da bodo vlada in njeni koalicijski partnerji skrenili z reformne poti," je za Bloomberg povedal Oliver Rakau iz Oxford Economics. "Reforme so bile že doslej precej previdne in postopne v primerjavi s tem, kar je dejansko potrebno. Verjetnost, da bomo zdaj videli spremembe načrtovanih reform, pa se je seveda močno povečala." Po njegovem volilni izid kratkoročno verjetno ne more izničiti zagona, vendar bi razvodenitev reform na nacionalni ravni vseeno lahko vplivala na odločitve podjetij o naložbah in zaposlovanju ter odprla vprašanja glede obetov za leti 2028 in 2029.

Številne reforme so namreč nepriljubljene med nemškimi volivci. Anketa ARD je denimo pokazala, da si 59 odstotkov Nemcev želi sprememb načrtovanih reform, 22 odstotkov pa bi jih najraje v celoti odpravilo. Mednje sodi tudi prenova pokojninskega sistema, predvsem ukrepi, kot je odprava možnosti predčasne upokojitve po 45 letih vplačevanja prispevkov. Po volilnih porazih želi koalicijska SPD reformo znova proučiti.

Bloomberg Mercury

 

Najglasnejši alarmi pa prihajajo iz nekoč mogočne avtoindustrije. Volkswagen, največji nemški avtomobilski proizvajalec in eden največjih zaposlovalcev v državi, je napovedal, da namerava do konca desetletja po vsem svetu odpustiti skupno 100 tisoč ljudi, od tega najmanj 50 tisoč v Nemčiji. Zaposleni v Volkswagnu ter delavci družb Mercedes-Benz, BMW, Audi in Porsche ter velikih dobaviteljev so septembra že protestirali po Nemčiji.

Po Trobiševem mnenju je politična negotovost že preliva v gospodarstvo. "Nepriljubljene poteze velikih nemških koncernov dodatno povečujejo nezadovoljstvo, politične stranke na levici in desnici pa skušajo iz tega pridobiti podporo," izpostavlja.

"Po mojem mnenju bo največji izziv za vladajočo koalicijo to, kaj se bo dogajalo z gospodarstvom. Če se bodo nadaljevala odpuščanja, predvsem v avtomobilski industriji, bo to največji izziv, saj etablirana politika nima rešitve za to. Začele so se velike stavke več sto tisoč delavcev in Nemčija ima zdaj strukturno krizo, kakršne po drugi svetovni vojni še ni imela," še poudarja obramboslovec Grošelj.

Višji upravljavec individualnih portfeljev pri Triglav Investments Radivoj Pregelj sicer poudarja, da za zdaj ne kaže, da bi bilo nemško okrevanje resneje ogroženo. "Fiskalni impulz je namreč precej širši od 500-milijardnega infrastrukturnega sklada: vključuje močno rast obrambnih izdatkov, približno 30 milijard evrov energetskih razbremenitev ter davčne in investicijske spodbude," našteva.

"Težave se že kažejo pri velikih podjetjih, kot je Volkswagen, pa tudi pri drugih industrijskih koncernih. Podjetja ocenjujejo, da trenutne gospodarske in politične razmere ne omogočajo rezultatov, ki bi si jih želela. To se bo lahko odražalo tudi v zapiranju posameznih tovarn, posledice pa se ne bodo ustavile na nemških mejah. Čutila jih bo tudi Slovenija," svari Trobiš.

Predsednik Združenja delodajalcev Slovenije je doda, da je Nemčija za Slovenijo izjemno pomemben izvozni trg. "Če se nemško gospodarstvo ustavlja, bomo posledice občutili tudi pri nas. Če se razmere ne bodo izboljšale in se gospodarstvo ne bo premaknilo naprej, se lahko ta sistem začne ustavljati," sklene.

Nemška borza zaostaja za evropskimi

Referenčni indeks nemške borze DAX je od začetka leta pridobil le okoli štiri odstotke, ker je manj od panevropskega indeksa Stoxx Europe 600 in ameriškega S&P 500, ki sta v istem obdobju pridobila 7,7 oziroma 12 odstotkov.

"Zelo močan rezultat AfD je predvsem pomembno politično sporočilo, vendar za zdaj še ni dogodek, ki bi neposredno vplival na kapitalske trge," je v obvestilu zapisal Martin Lück, glavni strateg za kapitalske trge pri Franklin Templetonu in dodal: "Z vidika vlagateljev bi postalo problematično, če bi se pojavili dvomi o vpetosti države v Evropo, njeni fiskalni zanesljivosti, odprtosti do mednarodnih kvalificiranih delavcev ali kontinuiteti njene energetske in industrijske politike."

Politični pretresi v Nemčiji za indeks DAX niso nujno slaba popotnica, menijo strategi Goldman Sachsa, saj je indeks v veliki meri zavarovan pred domačimi tveganji. Po njihovem politično tveganje v državi nedvomno obstaja in bo vplivalo na nekatera podjetja, vendar večina družb v indeksu posluje na globalni ravni. Ključni dejavnik, ki vpliva na gibanje nemških delnic, ostajajo vladni izdatki za obrambo, dodajajo.

Nemške delnice kljub vladnemu svežnju spodbud za gospodarstvo zaostajajo bolj kot leta 2025. Lani je Berlinov načrt za 500 milijard evrov izdatkov poganjal borzo, pri čemer se delnice, vezane na fiskalno porabo, niso posebej izkazale, je poročal Bloomberg. Inštitut Ifo medtem ocenjuje, da je 95 odstotkov novega dolga lani šlo za krpanje lukenj v rednem proračunu, in ne za dodatne naložbe.

"Nemška borza letos z donosnostjo okoli 3,8 odstotka precej zaostaja za drugimi večjimi trgi," pojasnjuje Pregelj iz Triglav Investments. "Eden od glavnih razlogov slabšega donosa nemških borznih družb je tudi sestava nemškega indeksa, v katerem je razmeroma malo tehnoloških podjetij, predvsem pa manj družb, neposredno povezanih z razvojem in uvajanjem umetne inteligence, ki so letos pomembno pripomogle k nadpovprečni donosnosti najuspešnejših svetovnih borz. Kljub temu politična kriza pomeni več kratkoročne nihajnosti na borzi," sklene.