Inflacija v evroobmočju presegla napovedi in dosegla najvišjo raven v treh letih

Inflacija v evrskem območju se je pospešila bolj od pričakovanj in dosegla najvišjo raven v treh letih, kar krepi pričakovanja, da bo ECB dodatno zvišala obrestne mere.

Cene življenjskih potrebščin so bile septembra za 3,8 odstotka višje kot leto prej, potem ko je avgustovska inflacija znašala 3,2 odstotka, je v petek sporočil Eurostat. To je najvišja stopnja po septembru 2023 in nekoliko več od mediane napovedi v Bloombergovi raziskavi, ki je znašala 3,7 odstotka.

Osnovna inflacija, ki ne vključuje nestanovitnih postavk, kot so energenti, ki so spodbudili najnovejši val cenovnih pritiskov, se je skladno s pričakovanji zvišala na 2,5 odstotka. Inflacija v storitvenem sektorju se je pospešila na 3,2 odstotka.

Evropa se spoprijema z novim pospeševanjem inflacije, saj neuspeh pri končanju vojne v Iranu ponovno zvišuje cene nafte in zemeljskega plina. Cene so se zvišale bolj od pričakovanj v vseh štirih največjih gospodarstvih evrskega območja, v Španiji pa je inflacija dosegla celo pet odstotkov.

Gospodarstvo 21-članskega evrskega območja je doslej ostalo odporno, tudi potem ko je ECB dvakrat zvišala stroške zadolževanja. Vlade, katerih javne finance so bile že prej obremenjene, pa ob svetovni razprodaji obveznic težko zagotavljajo podporo gospodinjstvom in podjetjem.

Predstavniki ECB želijo preprečiti, da bi se energetski šok trajneje zasidral v gospodarstvu prek velikih zahtev po zvišanju plač in višjih prodajnih cen podjetij. ECB naj bi obrestne mere zvišala še najmanj dvakrat, vendar se stave na zvišanje že ta mesec zmanjšujejo.

Predsednica ECB Christine Lagarde je ta teden začela niz izjav ključnih oblikovalcev denarne politike, ki nakazujejo, da se z nadaljnjim zaostrovanjem ne mudi. Dejala je, da bodo višje donosnosti zavrle gospodarsko rast in omejile prelivanje energetskega šoka v širšo rast cen.

Podobno stališče je izrazila članica izvršilnega odbora Isabel Schnabel, ki je dejala, da se bo v prihodnjih mesecih oblikovala "jasnejša slika" glede inflacije.

Kljub dosedanji odpornosti gospodarstva se krepijo dvomi o njegovi sposobnosti, da prenese najnovejši val podražitev. Zaradi vse večjega nezadovoljstva javnosti so države, kot je Nemčija, znižale davke na gorivo, da bi ublažile močno rast cen na bencinskih črpalkah. ECB pa opozarja, da bi lahko takšni neusmerjeni ukrepi splošne inflacijske težave še poslabšali.

Tudi drugi kazalniki nakazujejo nadaljnje poslabšanje. Mesečna raziskava Evropske komisije je pokazala, da so pričakovanja podjetij glede prodajnih cen v vseh sektorjih ostala nad dolgoročnimi povprečji, inflacijska pričakovanja potrošnikov za prihodnjih 12 mesecev pa so se "opazno" zvišala.