text size
Vlade po svetu imajo vse manj manevrskega prostora za zaščito potrošnikov pred višjimi cenami energije, ki so posledica vojne v Iranu in drugih kriz. Stroški subvencij za gorivo bi lahko letos presegli bilijon dolarjev, ugotavlja študija Združenih narodov.
Ukrepe, s katerimi države blažijo posledice višjih cen hrane in energije, bo zaradi višjih stroškov zadolževanja in pričakovano izjemno močnega pojava El Niño vse težje ohranjati, ugotavlja poročilo Razvojnega programa ZN (UNDP), objavljeno v petek.
UNDP opozarja, da bodo prihodnji meseci za vlade, ki so uvedle omejitve cen, subvencije in davčne olajšave, še posebej pomembni. Cena nafte se približuje 100 dolarjem za sod, višji stroški zadolževanja pa dodatno obremenjujejo že tako napete javne finance.
Preberi še
Nafta poskočila po zaprtju savdskega naftovoda, energetska kriza se poglablja
Trg ostaja v stanju, ko je cena nafte za takojšnjo dobavo višja od cen pogodb s poznejšim rokom dobave.
14.09.2026
Od kod prihaja dizel v Slovenijo in ali bo cena še naprej rasla
Od začetka leta se je sod surove nafte brent podražil za več kot 30 odstotkov. A potrošniki na bencinskih črpalkah ne kupujejo surove nafte, temveč njihove derivate.
06.08.2026
ZDA že drugo noč zapored brez napadov na Iran
ZDA so za drugo noč zapored prekinile skoraj dvotedenski niz napadov na Iran.
26.07.2026
Inflacija v evroobmočju presegla napovedi in dosegla najvišjo raven v treh letih
Inflacija v evrskem območju se je pospešila bolj od pričakovanj in dosegla najvišjo raven v treh letih
pred 2 urama
"Obeti za prihodnje tedne in mesece so negotovi, saj ne vidimo jasne poti iz trojne krize," je dejal glavni ekonomist UNDP George Gray Molina. Pri tem je izpostavil vojno v Iranu, visoke stroške zadolževanja in vremenski pojav El Niño.
Analiza UNDP, ki temelji na podatkih Svetovne banke, Mednarodnega denarnega sklada in Mednarodne agencije za energijo, je pokazala, da se je število držav, ki uporabljajo različne ukrepe za blaženje posledic krize, med aprilom in septembrom skoraj podvojilo, saj so se učinki vojne še naprej stopnjevali.
Če države ne bi uvedle ukrepov za blaženje posledic krize, bi lahko letos pod pragom revščine, ki znaša 6,85 dolarja na dan, končalo še dodatnih 130 milijonov ljudi, ugotavlja poročilo. Razmere naj bi se v prihodnje še zaostrile, saj naj bi skupni učinki različnih šokov dosegli vrhunec v začetku leta 2027. K temu bo pomembno prispeval tudi letošnji El Niño. Nenavadno tople oceanske vode lahko namreč povzročijo poplave in suše ter s tem še povečajo tveganje za pomanjkanje hrane.
Višje cene energije so septembra prispevale k protestom in socialnim nemirom v najmanj desetih državah, med drugim v Siriji, Gvatemali, na Filipinih, v Franciji in na Portugalskem, navaja poročilo.
V dodatni septembrski raziskavi, v kateri je sodelovalo 26 predstavništev UNDP po svetu, jih je 25 ocenilo, da bo kriza na Bližnjem vzhodu v prihodnjih šestih mesecih ostala enako pomembna ali pa bo postala še pomembnejša. V vseh predstavništvih UNDP pa pričakujejo, da "najhujše šele prihaja".