Top 5 novic za začetek dneva: Kdo nadzoruje umetno inteligenco?

Dobro jutro. Podjetje OpenAI je odložilo izdajo različice svojega modela umetne inteligence astra, potem ko se programska oprema pri varnostnih preizkusih ni odrezala tako dobro kot trenutna različica.

Saachi Jain, vodja oddelka za varnostne sisteme pri OpenAI, je v ponedeljkovi izjavi pojasnila, da model ni dosegel pričakovanj podjetja glede upoštevanja zastavljenih okvirov in pooblastil ter načina obveščanja uporabnika o opravljenem delu.

OpenAI je poročal o vrsti varnostnih incidentov, v katerih so njegovi agenti umetne inteligence vdrli v zunanje sisteme, kar je še povečalo širšo zaskrbljenost glede nadzora nad AI. Podjetje je prejšnji teden sporočilo, da začasno ustavlja usposabljanje z uporabo orodij na svojih najzmogljivejših modelih, potem ko je drug model umetne inteligence dostopal do interneta, do katerega naj ne bi imel dostopa.

Podjetje je takrat sporočilo, da se je prav tako odločilo, da ne bo nadaljevalo usposabljanja na tem določenem modelu, ki je po pridobitvi dostopa do interneta poslal poizvedbo zunanjemu klepetalnemu robotu.

Vesna Miloševič Zupančič: ''Ne iščite poklica, ki je varen pred umetno inteligenco''

V pogovoru strokovna direktorica e-Študentskega Servisa in strokovnjakinja za mlade in trg dela, mladim svetuje, naj pri izbiri študija ne razmišljajo le o trenutnih potrebah delodajalcev, temveč predvsem o tem, kaj jih zanima, v čem so dobri in na katerem področju so se pripravljeni dolgoročno razvijati.

''Mladi bodo opravljali poklice, ki danes sploh še ne obstajajo, hkrati pa bodo v svoji karieri zamenjali veliko poklicev, ne le delovnih mest. Naj se naučijo uporabljati umetno inteligenco, vendar naj ne stavijo samo nanjo. Čez deset let bo zelo dragocen človek, ki bo dobro poznal svojo stroko, znal uporabljati tehnologijo, znal kritično razmišljati, sodelovati z ljudmi in se hitro naučiti nečesa novega,'' je povedala za Bloomberg Adria.

V Sloveniji bi lahko letno nabrali 10 ton magnetov

Trajni magneti iz redkih zemelj so ključni gradnik sodobne industrije, a Evropa se pri njihovi dobavi sooča z izjemno odvisnostjo od tujih tržnih virov. Tudi zato velja več pozornosti nameniti tehnologijam za recikliranje odsluženih komponent ter možnosti za vzpostavitev slovenskega vozlišča za recikliranje redkih zemelj. Kot je v oddaji Start na televiziji Bloomberg Adria dejal prof. dr. Damijan Miljavec z ljubljanske Fakultete za elektrotehniko, so ''dokaj varne samo tiste dobavne verige iz Kitajske, kjer magneti ne vsebujejo težkih redkih zemelj. To pa pomeni, da delovno operativni do 120 oziroma do 150 stopinj Celzija". Za druge zemlje rabijo kitajske izvozne licence, za kar morajo razkriti celotno proizvodno linijo. Z dodajanjem težkih redkih zemelj se poveča odpornost na višje temperature.  

Kitajska obvladuje 80 odstotkov virov redkih zemelj, tehnološke procese pa v velikih količinah v kar 95 odstotkih. Japonska ima zakupljene rudnike v Avstraliji, potem pa rudo vozi v države južne Azije, kjer zaradi milejše okoljske zakonodaje opravljajo ekstrakcijo rudnin, razlaga Miljavec. Tehnologija je zapletena, Evropa pa je odvisna od uvoza rudnin iz Avstralije, Brazilije in ZDA. Na stari celini imamo možnosti za odprtje rudnikov, predvsem na severu Evrope, pred tem pa se moramo fokusirati na predelavo oziroma reciklažo, saj je možno koristiti tudi odslužene magnete. A težava je že v tem, da se magnetov sploh ne zbira, zato so dobrodošle pobude s tega področja, v Sloveniji bi lahko letno nabrali 10 ton magnetov, kar prinaša tudi poslovne priložnosti.

Vlada je porezala prispevke pri nakupu goriv

Strmo rast cen energentov zaradi podražitve nafte je vlada poskušala omejiti tudi z ukinitvijo plačil prispevka za učinkovito rabo energije pri nakupu kurilnega olja, dizla in bencina. S temi prispevki pa se financirajo ukrepi Eko sklada, namenjeni prav zmanjšanju odvisnosti od fosilnih goriv in izboljšanju energetske učinkovitosti.

Bi lahko državnemu okoljskemu skladu zmanjkalo denarja? Preverili smo, kaj to pomeni za tiste, ki računajo na pomoč pri investicijah.

Slovenija vse bolj mobilizira zasebni kapital, v evropskem merilu le palček

rvaška, Slovenija, Srbija, Bosna in Hercegovina ter Severna Makedonija na evropskem radarju zasebnega kapitala skoraj ne obstajajo. Regija Adria je del širše slike Srednje in Vzhodne Evrope, ki sama predstavlja le 1,9 odstotka vseh evropskih naložb zasebnega kapitala, Hrvaška, Slovenija in Srbija pa so celo pod tem skromnim povprečjem.

Več v današnji analizi analitikov Bloomberg Adria.  

Zakaj ZDA še vedno potrebujejo kitajske redke zemlje

Največje svetovno gospodarstvo je še vedno močno odvisno od dobre volje Kitajske glede oskrbe z redkimi zemljami – ki sodijo med 60 rudnin, ki jih Washington šteje za kritične –, ostaja nespremenjeno in bi morda lahko pripeljalo do nadaljnjega antagonizma v odnosu med edinima velesilama naše dobe.

Za ZDA bi zagotovitev nemotene kitajske dobave redkih zemelj odpravila potencialno resno oviro v času, ko se njihova obrambna industrija trudi nadomestiti strelivo, ki je bilo uporabljeno med vojno z Iranom. Tudi proizvajalci v številnih drugih sektorjih bi si oddahnili.

Najbolj brano

Slovenija bo postajala logistično središče OMR za Balkan

Pocenitev dizla, bencin rekorden

Dražbe oktobra: Od apartmaja v Bovcu, mercedesa do stanovanja za pol milijona

Država, brez katere ni električnih avtomobilov, ustanavlja prvo borzo

Danes spremljamo

Eurostat bo objavil podatke o poslovni klimi in industrijskemu sentimentu. Predsednik Bundesbank Nagel bo imel govor. V ZDA bodo objavili zaposlitveno statistiko JOLTS in zaupanje potrošnikov CB.