E-pismo: Bo velika napoved Roberta Goloba padla v vodo?

"Po zgledu regresa nameravamo uvesti obvezno božičnico," je sredi septembra napovedal predsednik vlade Robert Golob. O tem niso vedeli ničesar ne sindikati ne delodajalci.

A medtem ko so v konfederaciji sindikatov javnega sektorja KSJS, ki jo vodi Branimir Štrukelj, takoj pograbili idejo in nasprotno stran povabili, da čim prej dogovorijo podrobnosti, da bo lahko javnemu sektorju izplačana še letos (pojavljala so se ugibanja, ali je za zasebni sektor to sploh izvedljivo), so iz gospodarstva prihajale kritike in očitki, da namesto razbremenjevanja stroškov dela delodajalce kaznujejo.

Generalni direktor Obrtno-podjetniške zbornice Slovenije Danijel Lamperger je dejal, da je "šok že način komunikacije" in da je premier Golob "pozabil povedati, da je ne daje iz lastnega žepa".

Številni, tudi iz politike, so opozarjali, da gre za všečen ukrep pred volitvami. Ob tem opominjamo na besede fiskalnega sveta, kjer predseduje Davorin Kračun, ki je v nekaj nedavnih dokumentih posvaril, da naj se v predvolilnem času vlada vzdrži všečnih ukrepov, ki bi imeli posledice za dolgoročno finančno stabilnost.

Kakšne so sploh finančne posledice takšnega ukrepa? Obvezna božičnica bi po predlogu, ki ga je predstavil minister za finance Klemen Boštjančič, znašala 639 evrov. V javnem sektorju bi zanje potrebovali dodatnih 118 milijonov evrov. Pa jih imajo? "V proračunu je ali pa ni dovolj denarja. Proračun je kompleksna stvar," so bile ministrove besede, ki so mnoge pustile odprtih ust, saj jih v zasebnem sektorju pač ni mogoče izreči. Napovedal je tudi, da bo obvezna božičnica osvobojena vseh prispevkov in davkov, izjeme pa da niso predvidene – za vse velja enako, tako kot pri regresu.

Delovna uspešnost izplačana manj zaposlenim

Poglejmo konkretneje. Regres je lani izplačalo 70 tisoč delodajalcev okoli 880 tisoč zaposlenim, kažejo podatki finančne uprave (Furs). Bruto dohodek je znašal 1,37 milijarde evrov in je bil dva odstotka višji kot leto prej.

 

 

Poslovno uspešnost, ki smo jo pogosto imenovali prostovoljna božičnica, je lani izplačalo 16.477 delodajalcev 354 tisoč prejemnikom. Govorimo o 483 milijonov evrov bruto dohodka. Statistika pa razkriva tudi naslednje: poslovno uspešnost je lani izplačalo manj delodajalcev (-1,1 odstotka) manj zaposlenim (-2,2 odstotka), manjši pa je tudi skupni znesek v primerjavi z letom prej (-1,4 odstotka).

A če je regres obvezen (kdaj je zaposleni upravičen do njega, tokrat ne bomo razpravljali) in pravica, ki se ji zaposleni ne more odreči, je Golob po vztrajanju, da bo obvezna božičnica še letos, vendarle nekoliko popustil. Pred kamerami je ta teden dejal, da se bodo zaposleni v podjetjih, ki so v težavah ali bi to lahko denimo ogrozilo obstoj podjetja, božičnici smeli odpovedati.

 

 

Država s primanjkljajem, ki bo le še večji

Ali je ob tem ciljal tudi na zaposlene, ki delajo za državo, ni znano. Dejstvo pa je, da država posluje z več kot milijardnim primanjkljajem (načrtovanim), ki se bo z obvezno božičnico le še poglobil in bi lahko presegel mejo treh odstotkov BDP.

Ne moremo niti mimo dejstva, da je v javnem sektorju zaposlenih blizu 190 tisoč ljudi, plače pa se jim višajo hitreje kot v zasebnem. Po zadnjih podatkih Urada RS za makroekonomske analize in raziskave (Umar) je bila povprečna bruto plača v javnem sektorju (podatek za prvih sedem mesecev) nominalno višja za 9,9 odstotka, medtem ko je bila rast v zasebnem v tem istem obdobju 5,3-odstotna.

Država zaradi izplačila stomilijonske božičnice javnemu sektorju ne bo propadla, da bi v primeru obvezne božičnice za vse takšna usoda (ali odpuščanja) doletela kakšno od podjetij, ki takšnega odhodka letos niso načrtovala, pa ne moremo izključiti. In to kljub zavedanju, da okoli četrtina podjetij že danes izplačuje delovno uspešnost. Nekatera slovenska podjetja resda kopičijo denar na računih, strokovnjaki pa pravijo, da se s tem skušajo zavarovati pred nenadnimi gospodarskimi šoki.

Za konec še ena izjava premierja Goloba. Dejal je, da bo obvezna božičnica izplačana letos "ravno v božičnih časih, ko si vsi želimo miru in dostojanstva". A vse bolj se dozdeva, da ne bo dosegla tistih, ki bi jo zares potrebovali, saj bodo z njo nad gladino pomagali držati svoje delodajalce. Medtem bomo proračunsko luknjo še naprej krpali čisto vsi.