Nižja gospodarska rast in luknja v proračunu: sledi poslabšanje bonitetnih ocen?

Prihodnji dve leti bomo v Sloveniji porabili več, proračunska poraba se namreč v času geopolitičnih kriz veča kljub ohlajanju gospodarstva. Ko so poslanci lanskega novembra potrjevali proračuna za letos in prihodnje leto, so v 2026 pričakovali 17,1 milijarde evrov odhodkov in pa znižanje primanjkljaja na 1,6 odstotka BDP.

A vmes se je zgodilo marsikaj. Skoraj istočasno z lansko proračunsko potrditvijo so se povečale plače v javnem sektorju, letos so poskočili še obrambni izdatki. Tudi gospodarska rast je precej nižja od napovedane. Tako sta predvidena primanjkljaja za prihodnji dve leti 2,9 oziroma 2,8 odstotka.

Kot je v pogovoru za oddajo Zoom in na televiziji Bloomberg Adria povedala državna sekretarka na finančnem ministrstvu Saša Jazbec, so v proračuna za prihodnji dve leti "vštete zakonske obveznosti". To pa pomeni, da se primanjkljaj lahko poveča čez tri odstotke BDP, če bo obvezna božičnica v javnem sektorju sprejeta, kar je glede na obljube premierja Roberta Goloba zelo verjetno. 

Kot pravi Jazbec, vseeno "prioriteta vlade ostaja tudi zdravstvo", saj se odhodki za zdravstvo krepijo. Naslednje leto se bodo za 0,2 odstotne točke znova povečali tudi obrambni izdatki, a državna sekretarka pravi, da se glede na spremembe evropskega fiskalnega pravila "obrambni izdatki odštevajo iz rasti izdatkov, saj zanje velja odstopna klavzula". Realno je tako primanjkljaj že brez božičnice nad tremi odstotki, a je odstopna klavzula za obrambne izdatke namenjena temu, da ni "treba zniževati izdatkov drugje".

Na finančnem ministrstvu se zavedajo, da se napovedi o letošnji gospodarski rasti niso uresničile, kar so upoštevali pri proračunskem načrtovanju. Na vprašanje, ali se lahko podobno ponovi tudi prihodnje leto, je državna sekretarka odgovorila, da se proračun prilagaja realnosti in da je rast BDP le ena od spremenljivk, ki jih upoštevajo pri načrtovanju, poleg nje tudi gibanje števila zaposlenih, pa na primer presežek poslovnih subjektov.

Zaenkrat vlade ne skrbi morebitno poslabšanje bonitetnih ocen, saj se predvideni delež dolga glede na BDP ne bo bistveno spreminjal, to pa je tisto, kar ocenjujejo bonitetne agencije. Glede bonitetnih ocen je v oddaji tudi predsednik Fiskalnega sveta Republike Slovenije dr. Davorin Kračun opozoril, da je pomembno predvsem to, "da se politični odločevalci ne odločajo za tvegane poteze". Takšno potezo bi na primer lahko predstavljal tudi referendum o noveli pokojninske zakonodaje, zaradi katere so Sloveniji bonitetne agencije izboljšale oceno.

Kračun deli mnenje, da se "proračun sprejema v negotovih okoliščinah", ko se soočamo s številnimi težavami in ko "projekcije ne vzbujajo optimizma". Poudaril je, da se prihodnje leto odhodki povečujejo za 600 milijonov, "realistično pa predpostavljamo, da bodo prihodki nižji za okoli 300 milijonov evrov". Nepredvidene okoliščine nas lahko peljejo čez mejo, "trendi zniževanja prihodkov in povečevanja odhodkov bodo povzročili naraščanje dolga". Višji izdatki za raziskave in razvoj, ki so primerna prioriteta, pa "bodo dali rezultate šele na dolgi rok".

Trenutno ni komentarjev za novico. Bodi prvi, ki bo komentiral ...

Pusti komentar