Lastnost vodij, ki dviguje motivacijo zaposlenih - kako jo razviti

Ko je Satya Nadella leta 2014 prevzel krmilo Microsofta, je bilo podjetje na razpotju. Čeprav je bilo finančno stabilno, so ga mnogi dojemali kot tehnološkega giganta, ki je zaostal pri inovacijah in kjer so notranje hierarhije dušile ustvarjalnost. Namesto da bi se zanašal na tehnično ekspertizo ali strogo nadzorovanje procesov, je Nadella v poslovni svet uvedel nekaj nepričakovanega – empatijo.

Njegov poudarek na poslušanju zaposlenih, ustvarjanju prostora za dialog in razvijanju medosebnih odnosov je privedel do povečanja inovacij, produktivnosti in notranje motivacije ekipe. "Voditelji morajo biti sposobni videti celoto, imeti empatijo do drugih in opolnomočiti ljudi, ki jih vodijo," je dejal nekoč, s čimer je pokazal, kako v praksi deluje čustveno inteligentno vodenje. Rezultat je bila prenova podjetniške kulture in povratek inovativnosti, zaradi česar je podjetje znova postalo eno najvrednejših in najvplivnejših na trgu.

Sodobno vodenje zahteva nova orodja

Ta primer jasno prikazuje tisto, kar v poslovnem svetu postaja vse bolj prepoznano – čustvena inteligenca postaja ključno poslovno orodje. Medtem ko tradicionalno vodenje temelji na nadzoru in rezultatih, čustvena inteligenca uvaja novo logiko: uspeh se gradi z razumevanjem ljudi, njihovih čustev in potreb, saj lahko le zavzeti in motivirani zaposleni poganjajo rast.

 

Čustvena inteligenca je kot mišica: raste in se oblikuje skozi izkušnje in prakso, prav tako kot mišica krepi skozi vadbo. Foto: Depositphotos

To potrjuje tudi Gallupovo poročilo State of the Global Workplace, ki navaja, da je zavzetost zaposlenih po svetu v preteklem letu upadla s 23 na 21 odstotkov. Ta upad, ki je zabeležen že drugič po letu 2009, ne vpliva le na vzdušje v podjetjih, temveč tudi na finančne rezultate: ocenjuje se, da je nizka zavzetost zaposlenih v letu 2024 svetovno gospodarstvo stala približno 438 milijard dolarjev zaradi izgubljene produktivnosti. Gallup navaja, da bi lahko globalno gospodarstvo pridobilo dodatnih 9,6 bilijona dolarjev, če bi bila delovna sila povsem zavzeta.

Zato podjetja vse bolj raziskujejo orodja, kot je čustvena inteligenca v vodenju, saj se kaže, da lahko ta neposredno prispevajo k večji predanosti zaposlenih in posledično k boljši produktivnosti.

Kaj sploh je čustvena inteligenca?

Psihoterapevtka Jelena Krstić za Bloomberg Adria pojasnjuje, da čustvena inteligenca (EI) predstavlja "most med čustvi in razumom, ki usklajuje misli, občutke in vedenja v harmonično celoto". Pravi, da gre za sposobnost prepoznavanja, razumevanja in upravljanja lastnih čustev ter tudi za konstruktivno odzivanje na čustva drugih.

Psihoterapevtka Jelena Krstić. Foto: osebni arhiv 

 

"Čustvena inteligenca v poslu je ključna, saj prispeva k večji motivaciji in predanosti zaposlenih, krepi timsko sodelovanje in zaupanje, ter konflikte spreminja v priložnost za rast. Vodje, ki poslušajo, ne pa le ukazujejo, ustvarjajo okolje, v katerem zaposleni čutijo, da so pomembni in spoštovani," poudarja Krstić. Dodaja, da imajo podjetja, ki gojijo takšen pristop, manjšo fluktuacijo kadrov, stabilnejše ekipe in večjo produktivnost. Takšni vodje, pravi, ne sprejemajo vedno odločitev, ki ustrezajo vsem, vendar ustvarjajo prostor, kjer lahko zaposleni prosto izrazijo svoje mnenje in vedo, da bodo slišani. "Že ta dejstvo povečuje motivacijo, zvestobo in pripravljenost ekipe za skupno delo," pojasnjuje.

Najpogostejše ovire na poti razvoja

Vendar pot do čustveno inteligentnega vodenja ni enostavna: "Potrebni sta čas in stalno prizadevanje, da se razvije čustvena inteligenca," poudarja sogovornica. Eden od razlogov je tudi ta, da se mnogi strokovnjaki borijo s svojimi čustvi – bodisi jih ne prepoznajo ali pa se pred njimi branijo z obrambnimi mehanizmi, kar otežuje čustveno regulacijo in povezovanje z drugimi. "Poleg tega je lahko prisoten tudi rigidni način razmišljanja in prepričanje, da so osebnostne lastnosti nespremenljive, kar ustvarja odpor do dela na sebi in sprememb. Nadalje pa razvoj čustvene inteligence zahteva tudi ranljivost, kar je za nekatere lahko zastrašujoče."

Spomnite se v primeru krizne situacije: v igri niso le medosebni odnosi, ampak tudi milijarde dolarjev produktivnosti. Foto: Depositphotos

Izzivi obstajajo tudi na ravni podjetij. V poslovnih kulturah, ki so osredotočene izključno na dobiček in hitrost, se delo na čustvenih veščinah pogosto zdi nepotrebno. Stroge hierarhije in poudarjen nadzor pogosto omejujeta izražanje čustev in konstruktiven dialog, odsotnost merilnih instrumentov pa lahko vodi do napačnih ocen in neučinkovitih razvojnih programov. "Takšno okolje nagrajuje nadzor in številke, zanemarja pa empatijo in aktivno poslušanje – prav te elemente, ki prispevajo k dolgoročni stabilnosti ekipe," dodaja Krstić.

Ali se lahko čustvena inteligenca trenira?

Odgovor je – da! Kot spomni Krstić, je že dr. Daniel Goleman, psiholog in avtor uspešnice Emotional Intelligence – Why it can matter more than IQ (Čustvena inteligenca, Daniel Goleman – založnik: Geopoetika), trdil, da je čustvena inteligenca kot mišica: raste in se oblikuje skozi izkušnje in prakso, tako kot mišica krepi skozi vadbo. "To ni fiksna lastnost, temveč skupek veščin, ki se jih je mogoče naučiti. Razvoj poteka skozi introspekcijo, refleksijo in stalno iskanje povratnih informacij od sodelavcev. Vodje, ki neprestano delajo na sebi skozi coaching, treninge ali psihoterapijo, beležijo rast empatije in odpornosti na stres," poudarja ona.

Zasijte kot vodja – poslušajte. Tisti, ki poslušajo, ustvarjajo okolje, v katerem zaposleni čutijo, da so pomembni in spoštovani. Foto: Depositphotos

Prepoznavanje pomembnosti smisla pri delu prav tako igra ključno vlogo. "Ko zaposleni občutijo, da njihovo delo nosi globlji pomen kot zgolj zaslužek, raste njihova pobuda in zadovoljstvo, s tem pa tudi rezultati," pojasnjuje Krstić. Prav zato številna globalna podjetja v zadnjih letih vlagajo v programe čustvene pismenosti in delavnice čuječnosti za managerje, saj prepoznavajo, da v igri niso le medosebni odnosi, ampak tudi milijarde dolarjev produktivnosti.

Kako izboljšati empatijo, komunikacijo in uspešno obvladovati stres

Razvijanje empatije:

• Vadite aktivno poslušanje: poslušajte sogovornika brez priprave odgovora vnaprej, postavljajte odprta vprašanja in bodite pozorni na neverbalne signale.

• Oglejte si problem z vidika druge osebe – zapišite tri možne motive ali občutke, s katerimi se sooča, in poskušajte oblikovati njen pogled na situacijo.

Krepitev boljše komunikacije:

• Vadite asertivni slog z uporabo formule: dejstva – čustva – dejanje.

• Jasno opišite problem, izrazite, kako se zaradi tega počutite, in predlagajte konkretno rešitev.

Obvladovanje stresa:

• Vadite dihalno vajo 4-7-8 pred pomembnimi sestanki ali odločitvami: vdihnite štiri sekunde, zadržite dih sedem sekund, izdihnite osem sekund.

• Vodenje dnevnika misli in čustev vam pomaga prepoznati negativne vzorce in jih nadomestiti s konstruktivnimi mislimi.

• Vsak dan zapišite vsaj en razlog, zakaj so vaša dela pomembna – povezovanje dela s smislom pomembno zmanjšuje stres.

Spoznajte problem z vidika druge osebe, eden izmed nasvetov za uspešnejše vodenje in reševanje problemov. Foto: Depositphotos

 

Kako lahko vodja prepozna, da je njegova čustvena inteligenca nizka?

"Jasen znak nizke čustvene inteligence je, ko vodja ne zna prepoznati in poimenovati svojih lastnih čustev, niti razumeti in zaznati čustev članov svoje ekipe. Pogosto impulzivno in naglo reagira, težko obvladuje jezo in frustracijo. Ne opazi, kako njegove besede vplivajo na druge, javno kritizira ali ponižuje sodelavce, nadzoruje, ustvarja pritisk in nenehno hiti za učinkom, dobičkom in zaslužkom. Pomanjkanje veščin aktivnega poslušanja, šibka empatija in izogibanje konstruktivnemu dialogu so prav tako pokazatelji. Nima potrpljenja za drugačna in različna mnenja, negativne povratne informacije pa doživlja osebno," pravi Krstić.

 

 

Trenutno ni komentarjev za novico. Bodi prvi, ki bo komentiral ...

Pusti komentar