E-pismo: Upravitelj v stečaju SCT pokojnega Zidarja našel "skrito" premoženje

Na prelepo sončno petkovo dopoldne se je v Ljubljani na Dalmatinovi ulici, to je v samem središču prestolnice, v petem nadstropju znamenite stavbe Metalka, v lasti poslovnega konglomerata pokojnega Miodraga Kostića, odvijala javna dražba nepremičnine. Javnosti je bilo ponujeno stanovanje na Vojkovi ulici 48 v Ljubljani iz stečaja nekoč največjega gradbinca v državi SCT, ki ga je nekoč vodil - danes že pokojni - Ivan Zidar. Prav SCT je zgradbo, v kateri je ponujeno stanovanje, leta 1988 postavil. 

Posebnost te dražbe je bila, da se cena ni zviševala, kot smo običajno vajeni, ampak zniževala. Izklicna cena stanovanja, ki meri 35,5 kvadratnega metra in ima še štiri kvadratne metre balkona ter 2,5 kvadratnega metra kleti (skupaj torej 42), je bila postavljena pri 203.750 evrov (kupca dodatno obremenijo še pripadajoči davki, v tem primeru dvoodstotni davek na promet z nepremičninami). Stanovanje pa ima še eno posebnost, kar je bilo v razpisu dražbe zapisano z odebeljenim in podčrtanim tiskom in česar bralec nikakor ni mogel zgrešiti.

"Stečajni dolžnik nima posesti nad nepremičnino in je kupcu ne bo izročil v posest, ampak bo moral kupec prevzeti posest sam in na lastne stroške ter riziko. Prodajalec nima podatkov o tem, kdo stanovanje uporablja in na kakšni pravni podlagi," je v sklicu javne dražbe zapisal upravitelj iz postopka stečaja SCT Leon Benigar Tošič. To je hkrati tudi pomenilo, da si je potencialni kupci pred dražbo ne bodo mogli ogledati, se pa bo morebitni kupec kot novi lastnik lahko vpisal v zemljiško knjigo, vendar tudi nemudoma po nakupu z njo ne bo mogel razpolagati.

Stečaj traja 14 let, stanovanja pa še niso prevzeli?!

Kako je mogoče, da v stečaju SCT, ki se je začel že leta 2011, še niso prevzeli stanovanja, smo vprašali stečajnega upravitelja. Pojasnil je, da so za konkretno nepremičnino izvedeli pred kratkim in čisto po naključju (ob prenovi drugega stanovanja, ki je tudi nekoč bilo v lasti SCT), saj pred tem v Zemljiški knjigi lastništvo ni bilo zavedeno.

Temu pritrjuje tudi zgodovinski izpis iz Zemljiške knjige: lastninsko pravico so urejali šele novembra 2024 (SCT je edini lastnik, drugih plomb ali bremenitev ni vpisanih), tri mesece kasneje pa jo že prodajajo na dražbi. Upravitelj pojasni, da bi lahko tudi sami začeli postopke pred sodiščem in poskrbeli za izselitev, vendar bi se zaradi tega lahko močno zavlekel stečaj - čas pa je denar -, to pa bi lahko v celoti izničilo dodatni iztržek. Upravitelj sicer načrtuje, da bo stečaj SCT letos po 14 letih končan. 

Čeprav je novinarski kolega Uroš Božin pred časom komentiral, da še jagode v trgovini pred nakupom preverimo, ali so gnile, pa pri stanovanjih očitno ni tako. Kljub dejstvu, da ogled ni bil mogoč, je varščino, ki je znašala desetino izklicne cene - v konkretnem primeru dobrih 20 tisoč evrov - vplačalo pet posameznikov (zanimivost: vsi dražitelji so bili moški).

Aleksandar Lukić

Poglej Galerijo

Aleksandar Lukić

Poglej Galerijo

Aleksandar Lukić

Poglej Galerijo

Aleksandar Lukić

Poglej Galerijo

Še pred začetkom javne dražbe smo z njimi izmenjali nekaj besed. Od petih je četverica rednih obiskovalcev dražb. Pa je danes po njihovih izkušnjah na dražbi še mogoče kupiti nepremičnino ceneje? Eden od njih je odvrnil, da je v medijih preveč promocij dražb, in da so tisti zlati časi, ko so se dražb udeležili dva ali trije, že davno mimo. To je vsekakor dobra novica za upnike, ki so zaradi tega poplačani v nekoliko večjem deležu. O ustvarjanju dobičkov so bili udeleženci manj zgovorni. Eden od sogovornikov je dejal le, da je sam skromen. Kaj za koga pomeni skromnost, pa je zelo subjektivna stvar.

Ko dražitelji obmolknejo

Ob začetku dražbe so se možje posedli okoli mize in poslušali navodila. Upravitelj je opozoril na stanje nepremičnine, edina pravila pa so bila tokrat naslednja: znesek se znižuje v korakih za tisoč evrov, prvi, ki se strinja s ceno, postane novi lastnik nepremičnine.

Izklicne cene ni ponudil nihče, zato je upravitelj pričel zniževati ceno. V največ dveh minutah je zahtevani znesek znižal na 180 tisoč evrov, peterica zainteresiranih za nepremičnino na Vojkovi ulici, pa je še vedno molčala. Upravitelj je malenkost zastal, nato pa se odločil dražbo zaključiti. To je pomenilo, da je bila tokratna neuspešna in ji bo sledila nova. Do kam bo ceno spustil takrat, ostaja neznanka. Izkušnje pa kažejo, da lahko gre cena pri nižanjih res nizko. Spomnimo na primer nižanja cene še ene nepremičnine z napako iz stečaja SCT, na hrvaškem otoku Rab. Izklicna cena je bila postavljena pri 280 tisoč evrov, kupec pa jo je na eni od ponovljenih dražb kupil za dobro desetino izklicne cene (30 tisoč evrov).

Stečaj SCT je tako vsak dan bliže koncu, bazen neunovčenega premoženja pa se počasi prazni. Trenutno sta na voljo še dve nepremičnini, kaj hitro pa se lahko zgodi, da se v prihodnosti pojavi še kakšna. Benigar Tošič pravi, da to v tako velikih stečajih, kot je stečaj SCT, ne bi bilo nič nenavadnega. Tudi če se "nove" nepremičnine najdejo po končanju stečaja, pa upniki ne bodo prikrajšani, je še dodal.

Trenutno ni komentarjev za novico. Bodi prvi, ki bo komentiral ...

Pusti komentar