Gospodarska zbornica je skupaj z več kot 90 gospodarstveniki in strokovnjaki pripravila gospodarski program 'Made in Slovenia 2035'.
"Odraža potrebe in razvojne priložnosti slovenskega gospodarstva. Za dolgoročno konkurenčnost in strateško avtonomijo mora država zagotoviti podporno okolje z ustreznimi sistemskimi in sektorskimi ukrepi ter del finančnih sredstev za transformacijo slovenskega gospodarstva. Predlagamo 88 ukrepov na devetih področjih od davčnega okolja do znanosti in inovacij ter kadrov ter dajemo strateške usmeritve razvoja na osmih gospodarskih področjih, ki vključujejo ključne gospodarske dejavnosti," je ob predstavitvi programa dejala Vesna Nahtigal, generalna direktorica GZS.
V njem so opredeljeni "izzivi, s katerimi se podjetja srečujejo, strateške usmeritve in potrebni ukrepi za obdobje 2026–2035, s potrebnim obsegom in viri financiranja". Izračunali so, da bi z njihovim izvajanjem spodbudili 19,2 milijarde evrov novih investicij v gospodarstvu in ohranili oz. spodbudili kreiranje novih 55.000 delovnih mest do leta 2035, ki bi sicer izginila zaradi popolne preobrazbe gospodarstva.
Glavni ekonomist in vodja analitske službe GZS Bojan Ivanc je spregovoril o nekaj ključnih sistemskih ukrepih za podporo gospodarstva na devetih področjih. Opozarja na potrebo po postopnem znižanju davka od dohodkov pravnih oseb, širitev davčnih olajšav za zaposlene kot tudi napotene delavce, postopna uvedba "razvojne kapice" pri 2,5-kratniku povprečne plače do 2030, razširitev olajšav za investicije ter poenostavitve za manjša podjetja. Izpostavil je tudi usmeritev v zanesljivo, cenovno dostopno in konkurenčno, zeleno energijo za gospodarstvo.
"Poleg ukrepa zagotovitve konkurenčne cene elektrike za velike porabnike je predlog znižanje različnih dajatev, ciljna podpora za zeleno preobrazbo podjetij ter podpora razvoju učinkovitih sistemov izrabe odpadkov, bioplina in geotermalne energije. Eden ključnih dejavnikov za razvoj, rast in transformacijo podjetij je tudi dostop do financiranja, kjer gospodarski program predlaga raznolike finančne inštrumente za različne razvojne faze podjetij, učinkovitejši sistem razpisov ter ustanovitev nacionalnega tehnološko-inovacijskega sklada in odpravo regionalnih razlik pri finančni podpori" je dejal Ivanc.
Bobo
Na področju internacionalizacije predlagajo zgodnje zaznavanje poslovnih priložnosti podjetij, bolj sistemski pristop k podpori podjetjem pri izvozu, učinkovito sodelovanje ključnih državnih in gospodarskih akterjev ter stabilna finančna podpora za izvajanje mednarodnih aktivnosti.
Pri učinkovitosti države izpostavlja nujno postopno do 40-odstotno zmanjšanje administrativnih ovir, poenostavitev prostorskega načrtovanja, pohitritev upravnih postopkov in zagotovitev konkurenčne implementacije evropske zakonodaje.
"Na področju znanosti in inovacij so potrebni vzpostavitev nacionalnega sklada za konkurenčnost, večja vlaganja v prebojne tehnologije in tvegane inovacije ter program mladih raziskovalcev za gospodarstvo. Digitalizacija mora biti v središču preobrazbe gospodarstva. Med predlaganimi ukrepi so večja podpora digitalizaciji malih in srednje velikih podjetij, uvedba računalništva in informatike po celotni vertikali izobraževalnega sistema, razvoj slovenskega podatkovnega prostora za industrijo in vzpostavitev kompetenčnega centra za kibernetsko varnost," pravi Ivanc.
Na področju kadrov je treba, tako Ivanc, nujno vzpostaviti nacionalno platformo za napovedovanje potreb po kadrih in kompetencah, več vpisnih mest na področjih z mankom kadrov in povečanje sredstev za prekvalifikacije in usposabljanja, lažje zaposlovanje tujcev in sofinanciranje plač mladim raziskovalcem ter davčne spodbude za inženirje in doktorje znanosti.
"Na področju startupov in inovativnih tehnologij gospodarski program zajema predloge različnih ukrepov za enostavnejšo pravno urejenost, davčne spodbude za rast start-upov in vlaganja vanje, ukrepe za lažje dostopanje do kapitala, podporo pri internacionalizaciji ter podporo razvoju talentov za tehnološko zahtevne start-up projekte," je dodal.