Dobro jutro. Predsednik ZDA Donald Trump je ponovno uvedel blokado iranskih ladij, ki plujejo skozi Hormuško ožino, in zahteval 20-odstotno povračilo za ves tovor, prepeljan po tej plovni poti.
Trumpova je zatrdil, da bodo ZDA postale "VARUH" plovne poti, s čimer je zaostril spor med Washingtonom in Teheranom glede statusa prehoda, ki je v središču oživljene vojne.
Ameriške vojaške sile bodo od danes naprej nadaljevale z blokado prometa v in iz iranskih pristanišč in obalnih območij, je sporočilo ameriško Centralno poveljstvo.
Preberi še
Trump vnovič uvedel blokado proti Iranu, ZDA načrtujejo 20-odstotno pristojbino za prehod skozi Hormuz
Predsednik Trump je ponovno uvedel ameriško blokado iranskih ladij, ki plujejo skozi Hormuz.
pred 11 urami
ZDA in Iran z novimi napadi, spor: je Hormuška ožina odprta ali zaprta?
Teheran je konec tedna sporočil, da bo ožina "do nadaljnjega zaprta". Ameriško osrednje poveljstvo je to zanikalo in poudarilo, da je plovna pot še vedno odprta za vse ladje ter da je ameriška vojska pripravljena zagotavljati svobodo plovbe.
13.07.2026
Po zaprtju ožine ZDA sprožile nove napade na Iran
Najnovejši napadi in protinapadi so sprožili dvome o možnosti pogovorov, s katerimi bi dosegli trajnejši mirovni sporazum.
12.07.2026
Trump: Premirje med ZDA in Iranom je končano
Ameriški predsednik nima več potrpljenja z Iranom.
08.07.2026
Volkswagen: Rdeči alarm v Wolfsburgu, v Sloveniji (še) ne?
Mogočna nemška avtomobilska industrija je imela zaradi ekonomskega, socialnega in inženirskega pomena vselej "svojega človeka" v Kanzleramtu. Do zdaj.
V Friedrichu Merzu ga še vedno ima, spremenila pa se je Nemčija. Iz nekdanjega industrijskega motorja EU se vse bolj preobraža v bolnika. Nemško politično vodstvo pa se mora ukvarjati predvsem s splošnim makroekonomskim nazadovanjem in geopolitično negotovostjo. Mantra mogočne nemške ekonomije je zdaj odzivanje in prilagajanje.
Nagel, ECB: "Zmanjšati morajo prevelike kapacitete, kar bo boleče in bo vplivalo tudi na Slovenijo"
Digitalni evro, digitalne težave? Kaj prinaša projekt Christine Lagarde?
Krepitev suverenosti Evrope pred tujimi ponudniki digitalnih plačil ter več zasebnosti sta med glavnimi argumenti zagovornikov uvedbe digitalnega evra. Projekt je prejšnji teden v Evropskem parlamentu prestopil še eno oviro na poti do uvedbe, ki pa kljub temu ostaja dolga in negotova.
Kakšni so odzivi, je že kaj bolj jasno, kaj bo prinesel digitalni evro? In kdaj?
Obrestne mere Feda in ECB: kako vplivajo na inflacijo, kredite, delnice in obveznice
Obrestne mere so eno najpomembnejših orodij, s katerimi centralne banke usmerjajo gospodarstvo. Njihovo zvišanje ali znižanje vpliva na ceno kreditov, donose prihrankov, vrednost delnic in obveznic, menjalne tečaje, pa tudi na vsakodnevne finančne odločitve gospodinjstev in podjetij. Čeprav se o njih govori skoraj vsak dan, je mehanizem njihovega delovanja pogosto premalo razumljen. Kako obrestne mere delujejo in zakaj so tako pomembne?
Rivalstvo, ki je spremenilo nogomet: kakšno zapuščino puščata Messi in Ronaldo?
To je bil odločilni dvoboj našega časa. Dve superzvezdi, ki sta s svojo veličino dva desetletji zaznamovali evropski in svetovni nogomet, se pomerili v španski ligi, Ligi prvakov in na svetovnem prvenstvu. To je bila doba Lionela Messija in Cristiana Ronalda, ki se počasi, a vztrajno bliža koncu.
Nova pravila EU spreminjajo razmerja moči v spletni trgovini
Evropski trg spletnih trgovin vstopa v obdobje velikih sprememb. Po letih močne rasti spletnega nakupovanja konkurenca ne temelji več zgolj na nizkih cenah, temveč vse bolj na hitrosti dostave, kakovosti logistike in sposobnosti podjetij, da zgradijo dolgoročno vzdržne poslovne modele.
Brez dviga omrežnin ne bo možno financirati vlaganj v elektroenergetski sistem
Omrežninska reforma, ki je razburjala od začetka veljave pred skoraj dvema letoma, ne daje želenih rezultatov. Omrežninski prihodki družbe Eles in petih elektrodistribucijskih podjetij so daleč od pričakovanj, kaže analiza nacionalnega operaterja. Direktor Elesa Aleksander Mervar je v pogovoru v oddaji Spotlight na televiziji Bloomberg Adria dejal, da so bile napovedi elektrodistribucijskih podjetij preveč optimistične, prihodke pa je odnesel tudi lanski interventni zakon, na prihodke je vplivala tudi optimizacija plačevanje omrežnine, ki so se je poslužila številna podjetja.
Eles rešuje, da je uspel povečati prihodke iz čezmejnega trgovanja, kar je omogočalo nerealno nizke omrežnine, a to ne bo več prinašalo takšnih prihodkov v prihodnje. Mervar meni, da bi lahko privarčevali z manjšimi zahtevanimi rezervami pri načrtovanju investicij, delitev sredstev podnebnega sklada bi morala biti bolj osredotočena na energetiko. Omrežnine po novem letu bodo kljub temu večje. Tudi tisti, ki so vlagali v sončne elektrarne in hranilnike, bodo plačevali več, a dvakratnega plačevanja za pošiljanje v omrežje in jemanje energije nazaj ne bo, pravi sogovornik.
Najbolj brani članki
Test forthinga T5 evo: Lamborghini za slovenski žep
Vlada odločila: nove cene goriva tudi do 8,3 centa višje, kurilno olje se draži še bolj
Poletni lov na hrvaške nepremičnine: od apartmaja za 43 tisočakov do vile za milijon
"Ščurki" z Wall Streeta: ali zasebni dolg skriva novo finančno krizo?
Bo to nova zvezda rotacije vlagateljev?
Kaj spremljamo danes?
Poslovna poročila bodo objavili JPMorgan, Bank of America, Goldman Sachs, Wells Fargo in Citigroup. Na Kitajskem bodo objavili podatke o zunanjetrgovinski bilanci. Na Japonskem bodo objavili podatke o industrijski proizvodnji. V ZDA bodo objavili podatke o inflaciji. Banka Slovenije bo objavila podatke o bruto zunanjem dolgu in mednarodnih rezervah. Predsednik Feda Warsh bo pričal pred kongresom.