Trump: Premirje med ZDA in Iranom je končano

Ameriški predsednik Donald Trump je dejal, da je po njegovem mnenju začasno premirje med ZDA in Iranom končano, s čimer se znova povečuje nevarnost vojaškega spopada med državama.

"Zame je konec," je dejal v Ankari, kjer se je na letnem vrhu zveze NATO srečal z generalnim sekretarjem zavezništva Markom Ruttejem. "Kar se mene tiče, je vse skupaj le izguba časa."

Trumpove izjave so sledile novemu valu ameriških napadov na Iran in odločitvi Washingtona, da prekliče izjemo, ki je omogočala prodajo iranske nafte. Ukrepi so bili odgovor na nedavne napade na ladje v Hormuški ožini, hkrati pa so znova povečali nihanja na energetskih trgih in postavili na preizkušnjo že tako krhek mirovni dogovor med Washingtonom in Teheranom.

"Nočem imeti opravka z njimi, ker so izmečki," je dejal Trump. "Veste, kaj so izmečki? To so izmečki. To so bolni ljudje, vodijo jih bolni ljudje, so brutalni in nasilni. Če bi imeli jedrsko orožje, bi ga uporabili."

Kljub temu je dejal, da pogajalcem ne bo preprečil nadaljnjih pogovorov z Iranom, čeprav sam vanje ne verjame več.

"Z njimi je nekaj narobe, nori so," je dejal. "Lahko se pogovarjajo, vendar menim, da izgubljajo čas."

V Hormuški ožini so bile napadene tri ladje, za kar ZDA krivijo Iran. Teheran je že večkrat sporočil, da brez njegovega dovoljenja ladjam ne bo dovolil plovbe skozi to ključno pomorsko pot za svetovno trgovino z energenti.

Prenehanje napadov na trgovske ladje in ameriška izjema za prodajo iranske nafte sta bila ključna elementa memoranduma o soglasju, ki je ustavil spopade med državama in predvidel 60-dnevno obdobje pogajanj o širšem mirovnem sporazumu.

Najnovejši dogodki predstavljajo doslej najresnejšo grožnjo temu začasnemu dogovoru. Washington za napade na ladijski promet krivi Iran, medtem ko Teheran trdi, da ameriški vojaški napadi in preklic izjeme za prodajo nafte pomenijo kršitev sporazuma.

Cene nafte, ki so konec aprila dosegle skoraj 125 dolarjev za sod, so se ta mesec zaradi pričakovanj o okrevanju ponudbe vrnile bližje ravnem pred začetkom konflikta. Po odločitvi ameriškega finančnega ministrstva pa so v torek znova močno zrasle.

 

Ameriški uradnik je dejal, da bodo pogajalci še naprej poskušali doseči končni sporazum med Washingtonom in Teheranom, vendar je bila možnost širšega dogovora negotova že pred zadnjim zaostrovanjem razmer. Med odprtimi vprašanji ostajajo prihodnje pristojbine za plovbo skozi Hormuško ožino, sprostitev zamrznjenega iranskega premoženja in prihodnost iranskega jedrskega programa.

Pogajanja med ZDA in Iranom so se prejšnji teden nadaljevala po izmenjavi napadov med državama, vendar so bila znova prekinjena zaradi tedenskega žalovanja in pogrebnih slovesnosti za vrhovnega voditelja Alija Hameneja, ki je bil ubit prvi dan konflikta konec februarja.

Katar je sporočil, da bo nov krog pogajanj sklican takoj po koncu pogrebnih slovesnosti. Hameneja bodo 9. julija pokopali v njegovem rojstnem Mašhadu.

Trump je večkrat dejal, da si želi doseči dogovor z Iranom, obenem pa zagrozil z novimi vojaškimi napadi, če pogajanja ne bodo uspešna.

Vojna je medtem oslabila politični položaj ameriškega predsednika v občutljivem obdobju za republikance, ki jih novembra čakajo zahtevne kongresne volitve. Visoke cene energije so dodatno povečale zaskrbljenost volivcev zaradi življenjskih stroškov, Trumpova podpora pa je blizu najnižjih ravni doslej, saj so volivci nezadovoljni z njegovim vodenjem gospodarstva in vojne.

Trump vztraja, da bo konec spopadov Američanom hitro prinesel nižje cene goriv in da bo rast delniških trgov okrepila premoženje gospodinjstev. Za zdaj pa ostaja nejasno, kako hitro se bodo dobave energentov vrnile na ravni pred vojno.