Predsednik Donald Trump je ponovno uvedel ameriško blokado iranskih ladij, ki plujejo skozi Hormuško ožino, in zahteval 20-odstotno povračilo vrednosti vsega drugega tovora, prepeljanega po tej pomorski poti.
Trumpova ponedeljkova napoved, v kateri je zatrdil, da bodo ZDA postale "VARUHINJA" ožine, zaostruje spor med Washingtonom in Teheranom glede statusa ključne pomorske poti, ki je v središču obnovljenega konflikta med državama.
Ameriške oborožene sile bodo 14. julija ob 22. uri po srednjeevropskem času ponovno začele blokirati promet proti iranskim pristaniščem in obalnim območjem ter iz njih, je v izjavi sporočilo ameriško osrednje poveljstvo Centcom.
Cene nafte so se v ponedeljek zvišale za več kot devet odstotkov, saj so trgovci pohiteli z upoštevanjem možnosti, da se bo pretok skozi Hormuško ožino znova upočasnil. Delnice in obveznice so izgubile vrednosti.
Predsednik je na družbenih omrežjih zapisal, da bo ožina "ostala ODPRTA, z Iranom ali brez njega". Iranskim ladjam bi bil vstop in izstop preprečen, plovila drugih držav pa bi lahko ožino še naprej prečkala. Vendar bodo ZDA "zaradi PRAVIČNOSTI prejele povračilo v višini 20 odstotkov vrednosti vsega prepeljanega tovora", je zapisal Trump.
Bela hiša ni predstavila drugih podrobnosti o Trumpovem predlogu pristojbine, med drugim ni pojasnila, kako bi jo pobirali in ali so bile z načrtom seznanjene ameriške zaveznice v Perzijskem zalivu.
Več kot deset ljudi, dejavnih na ladijskih trgih, med njimi več takih, katerih ladje so v zadnjih tednih plule skozi Hormuško ožino, je povedalo, da jih je napoved morebitne pristojbine na tovor povsem presenetila. Po njihovih besedah je še prezgodaj oceniti, kako bi bil načrt videti v praksi in kako bi vplival na njihove odločitve o plovbi.
Ponovna uvedba blokade iranskih pristanišč bi lahko Teheran spodbudila k okrepitvi napadov na ladje, ki poskušajo prečkati Hormuško ožino. S tem bi se nadaljeval vzorec povračilnih napadov iz preteklega tedna. Po podatkih o sledenju ladjam, ki jih je zbral Bloomberg, je število prehodov skozi ožino v nedeljo upadlo na najnižjo raven v mesecu.
Iran vsakršno izpodbijanje njegove oblasti v ožini razume kot kršitev začasnega mirovnega sporazuma, ki ga je sklenil z ZDA. Dogovor je v 60-dnevnem pogajalskem obdobju predvideval komercialno plovbo brez pristojbin, Teheran pa je moral "sprejeti ukrepe" za zagotovitev varnega prehoda ladij. Iran kljub temu vztraja, da morajo ladje pridobiti dovoljenje in pluti po odobrenih poteh.
Iranska vlada je v ponedeljek pred tem sporočila, da je sporazum z ZDA "nedvomno prešel v krizno fazo" in da njegovih določil ne bo spoštovala, dokler bo druga stran kršila svoje obveznosti.
"Vsaj na retorični ravni se zdi, da poskuša Trump Irance premagati z njihovim lastnim orožjem," je dejala Holly Dagres, višja raziskovalka na Washingtonskem inštitutu za bližnjevzhodno politiko. "Lahko ste prepričani, da se Iranci ožini ne bodo tako zlahka odpovedali."
Trumpova najnovejša izjava poudarja njegov negotov položaj nekaj več kot tri tedne po podpisu memoranduma o soglasju. Sporazum je zagotovil premirje in za nekaj časa odpravil zastoj v ožini, kar je znižalo cene nafte ter obetalo nižje cene bencina pred novembrskimi vmesnimi volitvami v ZDA.
Toda ob ponovnem izbruhu oboroženih spopadov in iranskem vnovičnem uveljavljanju nadzora nad ožino Trump išče način, kako bi si povrnil pogajalski vzvod.
Tveganje za rast cen
Vsaka nova pristojbina pa bi lahko zvišala stroške goriva. Pri trenutnih cenah nafte bi 20-odstotna dajatev za popolnoma natovorjen supertanker za prevoz surove nafte znašala približno 32 milijonov dolarjev. To je precej več od pristojbin, ki jih je pobiral Iran in ki so po navedbah ljudi, seznanjenih z razmerami, dosegle do dva milijona dolarjev.
Hormuška ožina je ključna prometna pot za energente in druge surovine. Pred začetkom ameriških in izraelskih napadov na Iran konec februarja je skoznjo potekala približno petina svetovnega pretoka nafte. Iranska prizadevanja za zaprtje ožine med vojno so zvišala svetovne cene energentov in povzročila politične težave za Trumpa.
Trump je začasni mirovni sporazum pozdravil predvsem zaradi njegovega možnega vpliva na cene bencina in gospodarstvo, kar kaže, kako zelo si želi končati konflikt.
Druge države in panoge, ki so odvisne od prometa skozi ozko pomorsko pot, vztrajajo, da bi moral biti prehod prost in brez cestnin ali pristojbin za pomorske storitve. Več ameriških predstavnikov, med njimi državni sekretar Marco Rubio, pa tudi Trump sam, je pred tem izjavilo, da mora ožina ostati odprta za vse.
Trump je spremembo stališča nakazal že v ponedeljek, ko je za Fox News dejal, da bi morale ZDA prejeti nadomestilo za pomoč pri zagotavljanju neoviranega prometa skozi ožino. Druge države so po njegovih besedah pred tem "pobrale ves denar". Vztrajanje pri takšni zahtevi bi lahko razjezilo ameriške zaveznice v Perzijskem zalivu, ki skozi Hormuško ožino izvažajo energente.
"Varovali smo jo zastonj, zdaj pa jo bomo varovali in za to dobili plačilo – veliko denarja," je dejal Trump. "Želimo samo povračilo za vse, kar počnemo, in za to, da izpostavljamo svoje ljudi nevarnosti."
Trump je glede svojih načrtov za ožino večkrat pošiljal nasprotujoča si sporočila, že v preteklosti pa je nakazal, da bi morale imeti ZDA od nje določeno finančno korist. Na začetku konflikta je omenil možnost, da bi tako Iran kot ZDA prejemala nadomestila od ladjarjev, ki uporabljajo ožino.
Ovire za izvedbo načrta
Izvedba Trumpovega načrta bi bila izjemno zahtevna. Izzvala bi lahko odpor ameriških industrijskih panog in zaveznikov, ob preširoki uporabi, ki ne bi bila omejena zgolj na ladje pod vojaškim spremstvom, pa bi lahko bila tudi v nasprotju z mednarodnim pravom.
Mednarodno pravo ladjam praviloma zagotavlja pravico do tranzitnega prehoda skozi vodne poti, ki se uporabljajo za mednarodno plovbo, obalne države pa plovilom za sam prehod ne smejo zaračunavati pristojbin. Lahko pa zaračunajo nekatere "posebne storitve", ki jih opravijo za posamezne ladje.
Predstavnik Mednarodne pomorske organizacije, pomorskega nadzornega organa Združenih narodov, je ponovil, da organizacija "odločno nasprotuje zaračunavanju pristojbin za prehod skozi ožine, ki se uporabljajo za mednarodno plovbo".
Ameriške sile so v zadnjih tednih izvajale operacijo spremljanja naftnih tankerjev in trgovskih ladij skozi ožino. Zračne in pomorske sile so promet usmerjale po južni poti, bolj oddaljeni od iranske obale, čeprav je Teheran še naprej uveljavljal nadzor nad pomorsko potjo.
Analitiki opozarjajo, da bi bile za ameriško ohranitev nadzora nad ožino potrebne še obsežnejše vojaške operacije, ki bi vključevale kopenske sile. Trump se za takšno potezo doslej ni odločil.
Tudi drugi ukrepi Trumpove administracije, namenjeni zaščiti ladijskega prometa v ožini med vojno, še niso bili v celoti uresničeni. Trump je marca ameriški Mednarodni razvojni finančni korporaciji DFC naročil, naj zagotovi zavarovanje političnih tveganj in jamstva za pomorsko trgovino v regiji.
DFC je pozneje ob podpori zasebnih partnerjev napovedal 40 milijard dolarjev vreden pozavarovalni mehanizem, vendar ni jasno, ali je bilo v njegovem okviru doslej že zagotovljeno kakšno kritje.
— Pri pripravi so sodelovali Devika Krishna Kumar, Sonya Dymova, Alex Longley in Prejula Prem