To je najdražji hrvaški otok, domačini po živila v Slovenijo

Hrvaška tudi sredi letošnje turistične sezone ostaja med državami z razmeroma visoko inflacijo. Po podatkih hrvaškega državnega statističnega urada (DZS) je letna inflacija junija znašala 4,5 odstotka. Najbolj so se podražili stanovanjske storitve in energenti, cene gostinskih ter nastanitvenih storitev so bile medletno višje za 5,8 odstotka, medtem ko so se cene hrane in brezalkoholnih pijač zvišale za 0,8 odstotka.

Ne glede na gibanje splošne inflacije pa ostajajo velike razlike v cenah med posameznimi deli države. Domačini in turisti za številne enake izdelke na hrvaških otokih pogosto odštejejo občutno več kot v celinskem delu države. Na razlike je opozoril tudi hrvaški premier Andrej Plenković, ki je dejal, da ni sprejemljivo, da je enak izdelek na obali ali otokih občutno dražji kot v celinskem delu države. "To ni normalno. Vsi morajo biti razumni," je pozval.

Prav otoki so med območji z najvišjimi cenami, saj se trgovci poleg sezonskega povečanega povpraševanja sklicujejo tudi na višje stroške logistike in oskrbe. Da so razlike v cenah med celino in otoki precejšnje, kaže tudi analiza hrvaškega časnika Novi list. Novinarji so primerjali cene petih enakih osnovnih živil – šunke, mocarele, piščančjega fileja, svežega mleka in žitnih blazinic – v trgovinah na Reki, v Zadru ter na otokih Ugljan, Pašman, Dugi otok, Vir, Lošinj, Cres in Krk. Primerjali so najnižje razpoložljive cene posameznih izdelkov in ugotovili, da je bila povprečna vrednost košarice na Reki in v Zadru kar 28,4 odstotka nižja kot na otokih.

Krk med najdražjimi, domačini po zaloge hrane v Slovenijo

Med vsemi analiziranimi destinacijami je najdražji otok Krk, ki je priljubljen počitniški cilj številnih Slovencev. Čeprav je s celino povezan z mostom, za katerega ni več cestnine, in ni stroškov trajektnega prevoza, so tam zabeležili najvišje cene. Najnižja možna cena primerjalne košarice je znašala 17,45 evra, kupec, ki cen med trgovinami ni primerjal, pa bi za enakih pet izdelkov lahko odštel kar 26,15 evra – največ med vsemi analiziranimi lokacijami.

Analiza kaže, da razlik v cenah ni mogoče pojasniti samo z logističnimi stroški, temveč pomembno vlogo igrata tudi manjša konkurenca med trgovci in omejena izbira za potrošnike.

"Še nikoli ni bilo tako drago," pravi Toni, upokojenec s Krka, ki se ob pokojnini ukvarja tudi z oddajanjem apartmajev. Po njegovih besedah so se podražili predvsem vsakodnevni izdelki in živila, zato so stroški za lokalne prebivalce občutno višji kot pred nekaj leti. Dodaja, da višjih cen ne občutijo le obiskovalci med dopustom, temveč predvsem otočani, ki na otoku živijo vse leto.

Podobno opaža tudi Ana iz Omišlja, ki je zaposlena v kozmetičnem salonu v mestu Krk. "Časi, ko smo s Krka hodili po nakupih na Reko, so minili," je povedala za Bloomberg Adria, "že nekaj let se po večje nakupe vozimo v Ilirsko Bistrico, ker je blizu, cene pa so precej ugodnejše." Dodaja, da v slovenskih diskontnih trgovinah kupijo večino osnovnih živil in izdelkov za gospodinjstvo ter naredijo zalogo za več tednov, saj je razlika v končnem znesku nakupa opazna.

Krk med najdražjimi hrvaškimi otoki po cenah hrane. Foto: Depositphotos

Sogovornika se strinjata, da visoke cene na Krku niso omejene le na trgovine. Dražje kot na celini je tudi prehranjevanje v gostinskih lokalih, kar opažajo tako domačini kot turisti. Gostinci višje cene praviloma pojasnjujejo s sezonskim poslovanjem, višjimi stroški dela in dobave ter omejenim številom mesecev, v katerih ustvarijo glavnino letnih prihodkov.

Visoke cene postajajo tudi politično vprašanje

Po mnenju predsednice hrvaškega Centra za izobraževanje in informiranje potrošnikov Tanje Popović-Filipović razlike v cenah med celino in otoki niso več samo tržno vprašanje, temveč zahtevajo tudi odziv države. Potem ko je premier Plenković ocenil, da takšne razlike niso normalne, pričakuje konkretne ukrepe vlade.

Opozarja, da so cene na Hrvaškem, razen pri omejenem naboru osnovnih izdelkov, prepuščene prostemu oblikovanju, zato imajo trgovci pri določanju cen veliko svobode. Po njenih besedah je danes glavno orodje kupcev predvsem odločitev, da izdelka ne kupijo.

"Cene bodo rasle, dokler bodo obstajali kupci, ki jih bodo pripravljeni plačati. Poleg omejitev cen za del izdelkov trenutno nimamo drugih učinkovitih instrumentov, zato bi morala vlada razmisliti o dodatnih ukrepih," je dejala za Novi list.

Dodala je, da v poletnih mesecih prejemajo vse več pritožb prebivalcev otokov zaradi visokih življenjskih stroškov. Po njenem mnenju tako velike razlike v cenah dolgoročno niso dobre ne za kakovost življenja domačinov ne za ugled hrvaškega turizma ter niso vzdržne.

Iz Hrvaške gospodarske zbornice (HGK) medtem poudarjajo, da razlik v cenah ni mogoče pripisati enemu samemu dejavniku. Po njihovih navedbah nanje vplivajo stroški logistike in distribucije, višje najemnine poslovnih prostorov, stroški dela ter drugi fiksni stroški poslovanja, ki se med posameznimi lokacijami razlikujejo.

Visoke cene živil jezijo otočane. Hrvoje Jelavić/PIXSELL

Višje cene za zdaj ne odvračajo Slovencev

Razprava o visokih cenah se ne ustavlja pri trgovskih policah, temveč vse pogosteje sega tudi v turistični sektor. Kot je že junija za Bloomberg Adria povedala Nataša Jeza Kotnik iz turistične agencije Sonček, kolegi iz turističnega sektorja v Avstriji in Nemčiji Italijo vse pogosteje dojemajo kot cenovno ugodnejšo alternativo Hrvaški. "Številni pripovedujejo, da je v italijanskih turističnih krajih še vedno mogoče dobiti aperol spritz ali pico za pet do osem evrov, medtem ko so se cene primerljive gostinske ponudbe v nekaterih hrvaških obmorskih krajih v zadnjih letih precej bolj zvišale," je dejala.

Tudi v agenciji Relax Turizem še pred začetkom poletne sezone niso opazili, da bi višje cene zmanjšale zanimanje slovenskih gostov za Hrvaško. "Rezervacije za Hrvaško so približno osem odstotkov višje kot lani, pri čemer okoli 40 odstotkov Slovencev letno še vedno počitnikuje v Istri," je ob tem dejal direktor odnosov z javnostmi, Jože Režonja.

Statistika potrjuje, da višje cene za zdaj ne spreminjajo bistveno navad slovenskih dopustnikov. Po zadnjih podatkih Hrvaške turistične skupnosti (HTZ) so Slovenci v prvem letošnjem polletju ustvarili 2,9 milijona prenočitev, s čimer se Slovenija uvršča na tretje mesto med vsemi trgi oziroma na drugo mesto med tujimi trgi, takoj za Nemčijo. Po podatkih Eurostata pa je bila Hrvaška v prvem četrtletju letos četrta država v Evropi po rasti števila turističnih prenočitev v primerjavi z istim obdobjem lani, kar kaže, da povpraševanje po dopustovanju pri južnih sosedih kljub višjim cenam ostaja močno.